Ko sva se zjutraj zbudila, smo že bili v pristanu v Abu Dhabiju. Na tako veliki ladji ne čutiš in ne slišiš niti ko pluje, niti ko pristane, nič, vsaj na 13. krovu, kjer sva imela sobo, je bilo tako. Ko pristane križarka, je v pristanišču vedno vrvež, vsi nekam hitijo, tako potniki, ki si želijo čim prej na oglede, kot domačini, ki pomagajo pri izkrcavanju in sprejemu turistov ter razvažanju po izletih. Mi smo se odločili, da bomo Abu Dhabi raziskali kar v lastni režiji in smo najeli taksi. Podjeten taksist nam je predlagal, da bi bil naš vodič celoten dan in bi nam razkazal mesto in najzanimivejše točke. Žal se je njegov načrt izjalovil, saj so ga klicali, da se je eden njegovih prijateljev ponesrečil in so ga prosili, da mu pride pomagat. Še prej nam je našel drugega taksista, ki nas je potem spremljal in razkazal mesto. Za razliko od Dubaja, kjer so taksisti vedno tujci, sta bila oba taksista v Abu Dhabiju domačina, oba zelo prijazna in zgovorna.
Ena največjih znamenitosti v mestu je prekrasna mošeja šejka Al Zayeda. Vstop v mošejo je brezplačen, množica turistov, ki so imeli enake namene kot mi, pa nepregledna. Tako smo morali na vstop čakati skoraj eno uro. Kljub temu, da sva bili z Natašo zelo spodobno oblečeni, v dolgih hlačah, sva dobili vsaka svojo obleko s kapuco, da sva prekrili še roke in glavi. Sintetična obleka je res neprijetna v vročem dnevu, a običaje sva brez pripomb spoštovali.
Obiskovalci smo v skupinah napredovali od točke do točke po prelepi notranjosti dela mošeje, ki je odprt za javnost. Izjemna fotogeničnost in njena brezhibna belina ter nežnost oblik me je res očarala. Mošeja je vredna ogleda in pusti neizbrisen vtis.
Naslednja postaja je bil hotel, ki ima razgledno teraso iz katere lepo vidiš mesto. Razgled ni bil nič posebnega, zato smo kar hitro šli naprej v muzej na prostem, v katerem je predstavljeno kako so prebivalci tega koščka arabskega polotoka živeli še pred štiridesetimi in več leti. Šele ob začetku trgovanja z nafto v sedemdesetih letih se je začel silovit razvoj in razcvet dežele.
Zadnja točka našega ogledovanja Abu Dhabija je bil muzej Louvre Abu Dhabi.
Najnovejša pridobitev mesta, saj je bil odprt novembra leta 2017. Prelepa arhitektura, ogromne razstavne površine in seveda zelo lepi in dragoceni razstavljeni predmeti pričajo o tem, da denar v tem delu sveta ni problem in da so ga pripravljeni veliko nameniti tudi za kulturo. Najprej smo oklevali ali bi sploh šli noter, ker glede na relativno kratek čas obstoja muzeja kakšnih presežkov razstavljenih eksponatov nismo pričakovali, a nas je že sama zasnova muzeja prepričala, da se izplača pogledati ga od znotraj. Rdeča nit stavbe je učinek sončnih žarkov skozi krošnje palm v oazi. Prijetna svetloba se prebija skozi na poseben način izdelano streho na delih muzeja. Okolica in notranjost muzeja so izjemno prijetni.
Ob ogledu smo ugotovili, da je tudi zbirka vredna ogleda, saj je bil muzej ustanovljen ob sodelovanju in podpori francoskih velikanov Louvra, Versaillesa, Centra George Pompidou in Muzeja d’Orsay, ki dajejo na ogled tudi svoje eksponate.
Izposojeni umetnini