Po dolgih dveh letih in pol suše s potovanji zaradi epidemije Covid-19, sva letos z Damirjem zajela polna potovalna jadra vetra. Junijsko potovanje v Las Vegas je prišlo čisto nenačrtovano, a je, za razliko od potovanja na Florido pred dobrim mesecem, več kot izpolnilo najina pričakovanja.
V Ameriko smo, skupaj z Jasmino in Romanom, leteli z Eurowings in nazaj z letalom družbe Edelweiss. Po prvih dvomih kako bo potekal let, sva bila prijetno presenečena. Ker sva imela rezervirane sedeže economy plus, je bil razmik med sedeži udoben, hrana in postrežba pa zelo solidna. Leteli smo iz Ljubljane v Frankfurt in nato naprej v Las Vegas, nazaj pa iz Las Vegasa v Zürich in nato naprej v Ljubljano. Čeprav v tem času poročajo o številnih odpovedih letov in o raznih drugih nevšečnostih glede letalskih prevozov, ki naj bi bili posledica krize zaradi pandemije, je bila naša edina neprijetnost ta, da je imelo letalo v Las Vegas štiri ure zamude, kar pa pravzaprav ni vplivalo na nič, razen da smo malo kasneje prispeli v hotel.
Prvih pet noči smo bivali v hotelu Park MGM, nato pa smo se preselili v sosednji hotel NewYork NewYork, ki je za spoznanje malo bolj dotrajan.
Pri vstopu v Ameriko je vse potekalo zelo hitro, prstni odtisi, fotografiranje, nekaj vprašanj in že smo bila na drugi strani obmejnega okenca. Ko smo zapustili letališče, je v nas butnila vročina, saj v klimatiziranih prostorih sploh nimaš občutka, da je zunaj lahko tako vroče. Temperature nad 40 stopinj Celzija v juniju niso v Nevadi prav nič nenavadne, a ker je vlaga v zraku zelo nizka, je še znosno.
Drugo ime za Las Vegas je Sin City (Mesto greha). Vsepovsod hektično utripajo luči, svetlobne reklame vabijo, od vsepovsod odmeva glasba, pločniki so polni, večpasovnica po Stripu, kot se imenuje glavna ulica skozi Las Vegas, pa je natrpana z rohnečimi avtomobili v katerih zabave željni vozniki s pritiskanjem na plin pritegujejo pozornost. To utripajoče mesto in vzdušje zabave in sproščenosti nas je zajelo, ko smo se takoj po prihodu podali na krajši večerni sprehod po Stripu.
Najbolj nenavadna stvar v Las Vegasu so hoteli, ki so urejeni tematsko. Nekateri so replike znanih stavb svetovne kulturne dediščine, nekateri so kot iz pravljic. Pred hotelom NewYork NewYork, ki je videti kot del Manhattna stoji pomanjšana, a še vedno ogromna kopija kipa svobode, hotel Luxor je v obliki piramide, pred njim pa stoji ogromna sfinga, hotel Venetian je obdan z beneškimi kanali po katerih vozijo gondole, čez kanal se vije Rialto, tudi na most vzdihljajev niso pozabili. Pred nakupovalnim središčem Cesars je kopija rimskega vodnjaka Trevi. Tudi pomanjšan Eifflov stolp so zgradili in pred hotelom MGM stoji ogromen zlat kip leva. Hotel Excalibur je v obliki pravljičnega gradu, pred hotelom Treasure Island pa stojita dve piratski ladji. Skoraj vsi hoteli ob Stripu imajo svojo zgodbo in so zunaj in znotraj urejeni v skladu z njo. Vse pa je usmerjeno v zabavo in v pritegovanje pozornosti množic, ki se zabave željne zgrinjajo v Las Vegas.
Čeprav je mesto živahno tudi čez dan, se prav razživi šele zvečer, ko se množice ljudi pomikajo po Stripu in se začnejo tudi večerne predstave, zabave v številnih klubih in seveda kockanje. Eden izmed bolj romantičnih utrinkov Las Vegasa je vodomet pred hotelom Bellagio. Koreografija curkov vode je usklajena z vsakokratno glasbo, ki odmeva iz ogromnih zvočnikov in množica obiskovalcev vsakič spremlja igro vode in luči, ki je usklajena z ritmom glasbe. Pogled na vodomet je v mraku in z lepo osvetljenim hotelom v ozadju prav čaroben.
V Bellagiu je tudi “botanični vrt”:
Vsak večer je ob mraku in do pozne noči pred hotelom Mirage več predstav bruhajočega vulkana. Ritmična glasba in oglašanje ptic poskrbita za naraščanje napetosti, ki občinstvo ponese v čisto drug svet, nato začne iz ogromnega vulkana katarzično bruhati ogenj, ki je v mraku videti zelo prepričljiv. Zabava je najpomembnejši vzvod, ki mami množice ljudi, da pridejo v Las Vegas in te resnično ne manjka.
Zagotovo nihče ne more trditi, da je Las Vegas dolgočasno mesto, čeprav je vse skupaj videti precej kičasto. A kič gre dobro skupaj z osnovnim ciljem, zvleči ljudem iz žepov čim več denarja in jim postreči z zabavo in iluzijo sreče in mogočnosti.
Strip je dolg nekaj kilometrov in v vsej svoji dolžini precej naporen za pešačenje, zato sva z Damirjem za pot do cilja večkrat uporabila javni prevoz, avtobus Deuce, ki vozi po Stripu od letališča na enem koncu, do centra mesta, ki ga predstavlja Fremont Street, na drugi strani. Avtobus vozi vsakih 15 minut in plačaš lahko s pomočjo aplikacije, ki si jo naložiš na pametni telefon. Super je vse funkcioniralo in z avtobusom sva si precej skrajšala pot do ciljev, ki sva jih nameravala obiskati, le hlajenje na avtobusih je pretirano, tako da te začne že po nekaj minutah pošteno zebsti, ko pregret od zunanje vročine vstopiš v avtobus. Kakšna potrata energije, da vse prostore hladijo na nenormalno nizko temperaturo!
Z avtobusom sva se odpeljala tudi do znaka Welcome to Fabulous Las Vegas, ki je ena izmed ikon Las Vegasa. Znak stoji še kakšnih 15-20 minut hoje naprej od zadnjega zanimivega hotela na Stripu, Mandalay Bay-a. Vročina, ki je pritiskala v dneh, ko smo bili v Las Vegasu, naju je odvračala od daljše hoje po z neusmiljenim soncem obsijanem razbeljenem asfaltu, čeprav sicer rada hodiva peš.
Pri znaku Welcome to Fabulous Las Vegas se začnejo že v jutranjih urah nabirati množice ljudi, ki se želijo fotografirati pred njim. Podjetni domačin je izkoristil poslovno priložnost in za obiskovalce naredi instagramske posnetke, daje jim navodila glede poziranja in skrbi za vrstni red. Midva nisva čakala v vrsti ampak sva kar od strani naredila nekaj posnetkov znaka in naju pred njim.
Zelo poseben hotel je Luxor. Ogromna sfinga, obelisk in hotel v obliki piramide želijo pričarati Egipt v malem. V hotelu sva si ogledala razstavo Body, nato pa sva zavila še v bližnji Mandalay Bay, ki je znan po lepem akvariju.
Zvečer sva šla na najnovejšo predstavo Cirque du Soleil, Mad Apple, v hotelu NewYork NewYork. Akrobati niso razočarali. Človek kar težko verjame, da so akrobacije, ki jih izvajajo, mogoče. Tako kot vsi zaprti prostori v Las Vegasu, je bila tudi dvorana, kjer je bila predstava, preveč hladna. K sreči sem imela s seboj jopico.
Naslednji dan nas je čakal polet s helikopterjem nad Grand Canyonom. Rezervirali smo popoldanski polet, ki je vključeval še prelet Las Vegasa po sončnem zahodu, ko se prižgejo luči in mesto zažari. Ko smo leteli že kakšnih petnajst minut, nas je pilot obvestil, da se bomo morali vrniti na letališče, saj se mu je prižgala neka lučka, ki je napovedovala težave. In smo leteli nazaj, zamenjali helikopter in ponovno odleteli proti Grand Canyonu. Ker smo bili pozni, jo je pilot ubral naravnost, po najkrajši poti, ki ni bila preveč zanimiva, zamudili smo tudi najlepši čas ko je kanjon osvetljen s soncem, pristali smo v kanjonu, a le za kratek čas in že smo se vračali na letališče. Tudi preko večernega Las Vegasa smo kar zdrknili. Tako se je na koncu izkazalo, da smo bili zaradi napake na helikopterju kljub daljšemu času letenja, prikrajšani za najlepše prizore. Škoda. Da bi se nam oddolžili zaradi neprijetnosti, so nam podarili fotografije, ki so jih posneli pred vzletom in dodali še lesen okvir.
