Naša odločitev, da gremo letos poleti na potovanje v Ameriko, je padla že pred nekaj meseci. Potovanja vedno načrtujemo precej časa vnaprej, saj je načrtovanje potovanja skoraj tako prijetno in vznemirljivo kot samo potovanje. Po lanskem potovanju po Tanzaniji in Zanzibarju, ko smo v Afriki doživeli čisto drug svet in kulturni šok, bo letošnje potovanje v Ameriko, eno najbolj razvitih držav sveta, pravo nasprotje. Morda pa tudi ne, saj bomo v Ameriki obiskali veliko nacionalnih parkov, narava pa je povsod presunljivo lepa.
Pri načrtovanju potovanja si nikoli ne moremo vnaprej predstavljati kaj vse bomo doživeli, kaj vse bomo videli, kako bo. Čeprav preberemo opise v vodičih in prebrskamo opise potovanj na popotniških forumih, je potem na poti vse čisto drugače, veliko bolj živo.
Užitek potovanja se prične z načtovanjem poti, traja pa vse do takrat, ko uredimo fotografije in jih nalepimo v album. Prijetni spomini ostanejo za vedno.
Letos gre z nami na pot tudi Vid in Neva je zelo srečna, skupaj pa smo prav prijetna potovalna druščina. Zjutraj, ko smo morali vstati že ob petih, so bili vsi obrazi veseli, nobenega negodovanja zaradi zgodnje ure, saj nas ni čakal naporen delovni dan, ampak pot na letališče. Potovanje se začenja!
Ko smo se zadnji dan pred potjo intenzivno pripravljali, pakirali, se posvetovali kaj vzeti s seboj in kaj pustiti doma, ko so torbe ležale vsevprek, je naš maček radovedno opazoval kaj se dogaja in zvečer sploh ni šel na potep kot običajno, ampak je ostal doma. Kot bi vedel, da se nekaj pripravlja in da nas spet lep čas ne bo doma. Za njegovo hrano in crkljanje je poskrbljeno, tako da upamo, da ločitev ne bo prehuda. Na vrtu ima veliko prijetne senčke, na kurilnici pa vratca, da lahko prihaja v hišo in gre spet ven. Zanj se, razen tega, da nas ne bo doma, ne bo nič spremenilo. Pa vendar se nam vedno zdi, da nas pogreša. Ko se vrnemo s poti nas je zelo vesel in kakšen dan nas sploh ne izpusti izpred oči. Vztrajno hodi za nami, prede in se privija ob noge. Niti za trenutek nas ne izpusti izpred oči. Potem se privadi na običajni ritem in spet je vse po starem.
Na poti do izhodišča poti v Rapid Cityju bomo morali dvakrat presesti, prvič v Frankfurtu in drugič v Chicagu. Z letalskimi kartami smo imeli srečo, saj smo našli najcenejšo varianto z odhodom z Brnika. To se redko zgodi, je pa udobno, ko ni treba potovati do kakšnega bolj oddaljenega letališča. Kljub temu bomo potovali skoraj 24 ur.