Los Angeles

Zadnje jutro našega potovanja se je začelo z intenzivnim pakiranjem vseh stvari, ki smo jih »pridelali« na potovanju v enako število torb, kot smo jih imeli na začetku in so bile že na začetku polne. In nam je uspelo! Očitno gre v torbe precej več kot se zdi na začetku.

Potem smo se odpravili na hitri ogled Los Angelesa iz avtomobila. Ustavili smo se na Walk of Fame, kjer imajo zvezdniki v pločniku vtisnjene svoje zvezde. Našli smo nekaj znanih imen, še več pa takih, ki jih nismo poznali. Pravzaprav niso nič posebnega. Seveda smo morali pogledati tudi napis Hollywood, ki je postavljen visoko nad Los Angelesom in daje mestu potrditev, da je nekaj posebnega, da je mesto želja za mlade igralce. Najbolj pa smo se veselili ogleda Universal Studios, ogromnega kompleksa prizorišč, kjer v filmski Meki Amerike snemajo filme, nadaljevanke, reklame, ki jih potem vsak dan gledamo na televiziji ali v kinu.

Ko smo stopili iz podzemne garaže, kjer smo parkirali, smo se preselili v svet filmov. Že ulica, ki vodi do vhoda, je čisto filmska.

Kot bi vstopili v drug svet. V tematskem parku smo se odločili za vodeni ogled najbolj zanimivih prizorišč s posebnim vlakom. Že kmalu na začetku smo zapeljali v Jurasic Park. Pred pričetkom so nam razdelili očala za tridimenzionalno gledanje in ugibali smo kako bo. Izkazalo se je, da je bila resničnost daleč nad našimi pričakovanji. Znašli smo se med dinozavri in King Kongom, ki so s bojevali in napadali tudi naš vlak. Učinki so bili fantastični. Vlak so stresali udarci ogromnih dinozavrov, na koži smo čutili sapo živali, ki so silile v naše vagone, včasih nas je poškropila njihova slina, grozljivo!!! Po vlaku se je razlegalo kričanje in vzklikanje.

Potem smo se pretreseni in hkrati očarani odpeljali naprej in v nadaljevanju so vse naše predstave o tem kako snemajo filme v realnem svetu so padle v vodo. Čisto vse je ponarejeno, mesta, morje, postaja podzemne železnice, Ulica glicinij v nadaljevanki Razočarane gospodinje.

Peljali smo se mimo ameriških mest, evropskih mest, mehiških prizorišč in hkrati gledali odlomke iz filmov, v katerih smo lahko prepoznavali kulise kjer so snemali. Potem smo doživeli še potres na podzemni železnici. Okoli nas so se podirale stene, bruhati je začela voda, ki je tekla proti nam, začelo je goreti….Tako resnično je bilo videti, da je bilo prav srhljivo. Mojstrsko!

Po tem ogledu smo imeli čas le še za eno predstavo in šli smo si ogledat kratko 4D predstavo Shreka, pravljice s srečnim koncem. Ta je bila bolj za otroke.

V Hollywoodu so res mojstri snemanja filmov in ne bo jih še zmanjkalo. Ko smo si ogledovali kulise, so imeli študenti Newyorške filmske akademije ravno poskusno snemanje.

Potem je bil že čas, da se odpravimo proti letališču. Morali smo še oddati avto, ki smo ga najeli v Rapid Cityju in smo se z njim vozili na celotnem potovanju. Najeli smo ga pri Nationalu in res je upravičil dobre ocene na različnih forumih, ki jih je Damir pred najemom prebral. Že na začetku smo brez doplačila dobili boljši in precej bolj udoben avto kot smo ga rezervirali. Dobili smo Cryslerja, Town&Country, enoprostorca s tremi vrstami sedežev, zelo luksuzno premljenega in z GPS, ki nam je res veliko pomagal pri iskanju ciljev. Avto je imel celo televizijo in Neva in Vid sta lahko med dolgimi vožnjami gledala filme. Tudi oddaja avtomobila v Los Angelesu je bila ekspresna. V dveh minutah smo opravli formalnosti in Nationalov avtobus nas je odpeljal na letališče, točno pred terminal, od koder smo potem odleteli.

Kot vse lepe stvari, se je tudi naše potovanje prehitro končalo. Spet smo doma in premagujemo deveturno časovno razliko, ki nam je popolnoma postavila na glavo ritem spanja in tudi ritem prehranjevanja. A tudi to bo hitro prešlo in spet bo vse po starem.

Prepotovali smo 8362 km v devetih ameriških državah. Potovali smo skozi Južno Dakoto, Wyoming, Montano, Idaho, Colorado, Utah, Arizono, Nevado in Kalifornijo:

Od vsake od držav smo videli le delček, a dovolj, da smo dobili vtis o tem kakšne so in kakšna je Amerika na splošno. Vsi smo bili presenečeni nad tem kako je ta del Amerike redko naseljen in kakšna prostranstva se odpirajo ob lepih cestah, vendar je velik del tudi neprimeren za življenje, saj je skoraj puščavski. Narava v nacionalnih parkih je izjemno lepa in vsi parki so  lepo urejeni in prijazni do turistov. Opazili smo, da je vse res učinkovito organizirano, tako je potovanje prijetno in teče brez zoprnih čakanj, vrst, nepotrebne gneče. V tem so Američani res mojstri. Poleg tega so vsi po vrsti izjemno prijazni in pripravljeni pomagati.

Imajo pa nekaj drugih šibkih točk. Ena izmed teh je hrana. Večinoma so na voljo različne verige lokalov s hitro prehrano, kot so McDonalds, Taco Bell, KFC, Burger King in verige restavracij, kot so Danny’s, Perkin’s, Jake’s, v katerih imajo povsod enak meni. Hrana je zelo kalorična in malo je zelenjave ali sadja. Med Američani, ki smo jih srečevali na poti, je izjemno veliko močno predebelih ljudi in zdi se, da bo tako tudi v prihodnje, saj smo dobili občutek, da večinoma nič kaj ne skrbijo za zdravo prehrano otrok. Zelo nenavadno se nam je zdelo, da so starši dojenčke, ki še niso hodili, hranili s čipsom ali s kokicami in jim dajali piti Coca Colo.

Druga šibka točka po našem prepričanju je izjemna razipnost pri uporabi plastike in stiropora, plastičnih vrečk, plastičnega pribora itd. V trgovini na primer blagajničarka zlaga nakupljeno blago v vrečke in pri manjšem nakupu mimogrede odideš iz trgovine z najmanj petimi velikimi plastičnimi vrečkami. V restavracijah so krožniki in pribor ter kozarci večinoma plastični ali iz stiropora in po končanem obedu je odpadkov za cel zaboj. Nenavadno za evropski način razmišljanja in življenja.

Damir in Vid pa sta v Ameriki najbolj pogrešala dobro espresso kavo. Američani večinoma pijejo filter kavo, ki je za naš okus precej šibka in bolj spranega okusa. A saj bi bilo dolgočasno, če bi bilo na potovanju vse tako kot doma.

Na poti nismo doživeli niti ene neprijetnosti, vse je teklo gladko in brez problemov. Zdaj nas čaka še urejanje vtisov in fotografij, ki smo jih posneli. Tudi ta del potovanja je zelo prijeten. Potem bomo pa začeli razmišljati o novem cilju.