Po skoraj 24 urah preživetih na poti proti Namibiji smo se ob malo čez deseto uro dopoldne izkrcali na letališču v Windhoeku. Uslužbenci na vstopni kontroli so kljub ogromni gneči, saj so hkrati pristala tri velika letala, delali brez kakšne posebne naglice. K sreči je naše letalo prispelo prvo, tako da smo na vstop čakali le kakšne pol ure, nato pa še pol ure na prtljago. Neverjetno počasi so vozili kovčke z letala. Ko smo se ravno že začeli ozirati za okencem, kjer se prijavi izgubljena prtljaga, so se naše potovalke vendarle prikazale na tekočem traku. Uf, tokrat je k sreči prtljaga prišla z nami.
Ko smo se končno uspeli prebiti ven iz letališke zgradbe, smo v množici čakajočih takoj zagledali Dantesa, našega vodiča. V Južni Afriki ima svojo agencijo Kalahari Tours and Travel in z Damirjem sva že dvakrat potovala z njim po Afriki. Dantes nas je čakal več kot eno uro, da smo uredili vse formalnosti in se pojavili pred njim. Ko smo skupaj odšli na parkirišče, kjer je pustil avto s katerim se bomo vozili po Namibiji, nam je zastal dih, ko smo ugotovili, da se bo naša prtljaga vozila z nami v prašni ogromni torbi na vrhu prikolice, privezana z navadno vrvico na rob prikolice. Takoj smo začutili pridih avanture, ki nas je čakala prihodnje dni. Ni nam preostalo drugega kot da smo naložili prtljago na streho prikolice in se odpravili proti Sesriemu, našemu prvemu potovalnemu cilju.
Mračilo se je že, ko smo začeli postavljati šotore v kampu znotraj ograje nacionalnega parka. Za prvi dan potovanja je bilo kampiranje kar zalogaj. Mračilo se je že, ko smo postavljali šotore in z nevajenimi rokami napenjali ogrodje in platneno kupolo pritrjevali nanj.
Pustolovščina se je začela! Po lahki večerji smo se kar odpravili spat. Noč, prebita na avionu, je naredila svoje. Prva noč v Namibiji, spanje pod milim nebom, glasovi gekov, ki so se oglašali celo noč, tu in tam kopitljanje gazel mimo naših šotorov! Kakšen preskok je bil to iz službe in domačega okolja, naravnost v naravo! Spali smo odlično.