Najina priljubljena destinacija za prvomajske praznike je Toskana. Vsakih nekaj let se odpraviva med prelepe toskanske gričke, vedno pa se ustaviva tudi v Firencah, da se naužijeva renesančne umetnosti, slik, kipov, cerkva… V Firencah je čisto posebno vzdušje, ki ga ustvarjajo gradbene mojstrovine kot so Duomo, Ponte Vecchio in palače Medičejcev, čarobnost mesta pa zaokroža čudovit večerni razgled na Firence s piazzale Michelangelo od koder David zre proti rojstnemu mestu svojega stvaritelja. Firenc se enostavno ne moreš naveličati, prav tako tudi ne slikovitih renesančnih mestec in prelepe pokrajine z značilnimi drevoredi cipres in kmetij na vrhu gričkov.
Da greva med letošnjimi prvomajskimi prazniki v Toskano, sva se z Damirjem odločila šele en dan pred odhodom. V ponedeljek popoldne sva sedela na terasi in sem vprašala Damirja kaj bova počela med prazniki in že je začel brskati po spletu in iskati prenočišče v Firencah. Toskana je kot neka stalnica med najinimi potovanji. Vsake toliko časa si jo spet zaželiva videti in prvomajski prazniki so kot nalašč za kratek izlet tja. Čeprav sva bila v Toskani že petkrat ali šestkrat, vsakič odkrijeva še kaj novega. Prav posebno pa nama je všeč posebna energija, ki jo oddaja pokrajina in izjemna renesančna umetnost in kultura, ki jo srečaš dobesedno na vsakem koraku.
Na pot proti Firencam sva se odpravila že pred sedmo uro zjutraj in kljub temu, da je bil prvi maj in torej praznik, na cesti ni bilo prav nobene gneče. Kar naenkrat sva bila mimo Benetk in šele malo pred Bolonjo sva imela kratek postanek za kavo. Ker je vse potekalo tako gladko in je Garmin kazal, da bova v Firencah v dobrih štirih urah, sva se odločila, da imava še dovolj časa, da greva pogledat zelo znan Outlet pred Firencami, Barberino. Želela sem primerjati ta Outlet s tistim, v Orlandu, ki smo ga obiskali, ko smo potovali po Floridi. Ponovno sem ugotovila, da imajo Italijani za oblačenje in design edinstven občutek. Trgovine v Outletu Barberino so prava paša za oči, cene pa, glede na to, da gre za večinoma dizajnerske znamke zelo sprejemljive. Predvsem pa sem našla sandale, točno take, kot sem si jih že dolgo želela in iskala :-).
Le še kratka vožnja naju je čakala iz Barberina do Firenc, kjer nama je Damir rezerviral B&B, v katerem smo bili tudi pred dvema letoma. Je čisto blizu Arna, na robu starega mestnega jedra, tako da prideš peš kamorkoli, pa še pred hišo je brezplačno parkirišče, kar je v Firencah zelo pomembno, saj je parkiranje sicer izjemno drago.
Ker je bila ura, ko sva prispela že pol dveh, sva le odnesla prtljago v sobo in šla iskat restavracijo za kosilo, saj Italijani vse gostilne popoldan zapirajo in po gretji uri, pa tja do sedmih le težko najdeš še kaj za jest. Ena izmed najbolj priljubljenih restavracij med domačini v Firencah je L’Osteria di Giovanni, ki jo poznava že od prej in tja sva se napotila tudi danes. Lastnik Giovanni Latini ima manjši hotel z dobro gostilno tudi v Certaldu, kamor sva namenjena čez dva dni.
Dobra hrana nekako sodi k obisku Toskane, saj je to dežela užitkov. Poteši lakoto po kulturi, umetnosti, lepem naravnem okolju in z dobro hrano postavi pikico na i. Med čakanjem na kosilo so nama pri Giovanniju prinesli kot pozdrav iz kuhinje okusne ocvrtke, nato pa sva jedla šparglje s parmezanom, ki so se kar topili v ustih, izjemno dober parmezan jim je dal okusen poudarek. Jaz sem si za nadaljevanje naročila sirove raviole z gobovo omako, saj smo vendar v Italiji, Damir pa pečenega jagenjčka s krompirjem. Ravioli so bili odlični, gobice so dišale daleč naokrog, jagenjček je bil pa tudi mehak in slasten in je kar hitro končal v Damirjevem želodcu. Pri Giovanniju vedno gostom, ki jedo pri njih, postrežejo vinsanto s katučini, kot darilo hiše. Vinsatno je sladko vino, v katerega namakaš posebne piškote, ki so malo podobni našemu pecivu domači prijatelj. Tako sva tudi tokrat dobila vsak svoj kozarček in slastne piškote, Damir pa je naročil še torto iz agrumov s kepico sladoleda, ki je prava poslastica. Še sreča, da sva potem celo popoldne hodila okrog po mestu, da sva porabila kalorije :-).
Na poti proti centru sva šla mimo Palazzo Strozzi, kjer je ravno zdaj odprta razstava La Primavera del Rinascimento. Že doma sva se odločila, da jo greva pogledat. Razstava je res vredna ogleda, saj so kustosi zbrali dela renesančnih umetnikov, ki so sicer razstavljena razdrobljeno v številnih muzejih po svetu in tako sistematično in zanimivo predstavili kaj je vplivalo na vzpon renesanse, kako so umetniki obdelovali določene teme, kako so se zgledovali po antični umetnosti. Super je, res zanimiva.
Potem sva šla pa naprej proti Duomu in na žalost je začelo deževati. Imela sva samo en majhen dežnik, pod katerim sva se stiskala, a si nisva gnala k srcu, da naju je ob straneh namakalo. Kljub temu sva šla do Duoma in se pri Krstilnici ustavila pred čudovitimi Ghibertijevimi vrati, ki jih je ustvarjal več kot 20 let. Za izdelavo teh vrat je bil razpisan natečaj, na katerem sta se za naročilo izdelave vrat potegovala Ghiberti in Brunelleschi. Na razstavi La Primavera del Rinascimento sta razstavljeni obe deli, s katerima sta se umetnika potegovala za to naročilo in predstavljata izjemno pomembna mejnika v vzponu renesanse.