Damir se mi je smejal, ko sem začela pakirati in zbirati stvari za potovanje že nekaj tednov pred odhodom, a potovanje, na katerem greš na trekking v džunglo in na pohod na vulkan, pa malo kopanja in malo ogledov vseh vrst, se je treba pripraviti in razmisliti kaj vse je treba vzeti s seboj, da je potovanje čim bolj prijetno. Čakala naju je še vedno malo divja in turistično ne preveč razvita Sumatra, za njo pa Bali. Vročina, možnost padavin, hlad na vulkanu, spolzke poti po džungli, kamnita pot na vulkan, na vse se je bilo treba pripraviti.
Potovala sva iz Zagreba in za pot do letališča spet izbrala Go Opti. Hitro, prijazno, brez težav, kot vedno do sedaj! Vsa krmežljava sva se v Zagrebu izkrcala in se prijavila pri Quatarju na dopoldanski let proti Dohi. Ker sva imela še nekaj časa do vkrcanja, sva se odločila, da si čakanje skrajšava v loungu. Ravno zaradi potovanj sva si že nekaj let nazaj priskrbela kartico Diners, s katero imava na letališčih prost vstop v posebne čakalnice in si tako neprijetno čakanje, predvsem ob presedanju, popestriva in narediva bolj udobno, v večinoma zelo gostoljubih loungih. In zagrebški je več kot upravičil najina pričakovanja. Dobra hrana in pijača, zadnje čase že kar nepogrešljiv wi-fi, udobni stoli. Urica čakanja je minila kot blisk in že smo se vkrcali na pet ur dolg polet do katarske Dohe, ki postaja vedno pomembnejše tranzitno letališče za potovanja na vzhod.