Ko smo se vozili proti Mitad del Mundo, smo se ob poti ustavili na točki, kjer so francoski raziskovalci v 17. stoletju določili, da naj bi bil ekvator.
Kasneje se je izkazalo, da ekvatorja niso čisto natančno začrtali, tako da je sedaj ekvator nekaj sto metrov stran od te točke.
Ob cesti čisto na sproti obeležja ekvatorja je tradicionalna pekarna in trgovina Biscochos, ki so za prebivalce Quita tradicionalna sladica. Šli smo na predstavitev in pokušino teh krhkih”piškotov”, ki se jedo z dulce de leche in posebnim sirom. Še posebej okusni so ob kavi.
Naslednja postaja je bil muzej posvečen ekvatorju in delno domorodnim plemenom in zgodovini Ekvadorja, ki je dejansko dobil ime po ekvatorju, ki ge prečka! Energična vodička, ki nam je pokazala tradicionalno več sto let staro kočo okrog katere je nastal muzej ter razložila vse o ekvatorju, je svojo predstavitev končala z nalogo, ki smo jo morali opraviti, postaviti jajce na žebelj, pokončno. Nekaterim, ki so poskušali s prvim (svežim?) jajcem je celo uspelo, meni in vsem ostalim, ki smo poskušali z drugim jajcem pa ni, nato je vodička sama poskusila, in ugotovila, da je bilo jajce že pokvarjeno.
Ekvadorci so iz dejstva, da leži njihova država obe ekvatorju naredili celo turistično zgodbo.
|
|
|
Iz muzeja smo šli še v Mitad del Mundo, malo naprej od muzeja, kjer je postavljen ogromen obelisk na črti ekvatorja in v okolici številne trgovinice s spominki, restavracijami, v obelisku pa je muzej, ki predstavlja plemena, ki so ali še vedno živijo v Ekvadorju.
Prenočila sva v hotelu v centru Quita v hotelu Dann Carlton.