Spomladi greva spet na Tajsko! sva se z Damirjem odločala jeseni, ko naju je zajela potovalna mrzlica. Damir je našel ugoden direkten let z Dunaja v Bangkok, določila sva termin, kupila karte pri Eva Air, nato pa sva se odločila, da morda pa ne bi šla na Tajsko, kaj pa če greva v Vietnam. Nisva dolgo razmišljala, odločitev je padla, zato sva začela načrtovati potovanje. Sproti sva načrte razširila še na Kambodžo, saj sva si že dalj časa želela videti tudi Angkor Wat. Kej bova začela potovanje? Na severu Vietnama, v Hanoiu. Tako sva kupila še letalske karte iz Bangkoka v Hanoi. Ker sva omejena s časom in ker si vedno želiva videti kar največ v danem času, sva potovanje načrtovala precej podrobno, z vsemi hoteli, vsemi notranjimi letalskimi kartami in nekaj izleti v krajih, kjer sva želela imeti lokalnega vodiča, da bi izvedela kar največ o Vietnamu in znamenitostih.
Do Dunaja sva šla s svojim avtom, gladko je šlo in že sva sedela na letalu proti Bangkoku. Čeprav je let trajal devet ur in pol, je precej hitro minil. Leti čez noč so vedno lažji, kot čez dan. Pa tudi letalo je bilo udobno, Boeing Dreamliner. V Bangkoku sva morala čakati nekaj ur na let naprej, zato sva se potikala po letališču in ogledovala trgovine in lekarne. Iskala sva “čudežna” zeliščna zdravila za kašelj, ki menda zelo hitro pozdravijo težave s kašljem. Očitno so ta zdravila res popularna, saj so jih prodajali v vseh lekarnah in drogerijah.
Proti večeru sva končno prispela v Hanoi, ki naju je takoj zadel s svojim znanim prometnim kaosom in prenatrpanostjo. Iz raziskovanja nasvetov različnih blogov sva hotel izbrala v starem jedru Hanoia, kjer je kaotičen promet še bolj izražen kot drugje. Avtomobili, skuterji, pešci, na cestah je vse pomešano. Da je cesta razdeljena v dva dela, en del za eno smer, drugi za drugo smer, to je v Hanoiu le teorija, v praksi vsi vozijo vsepovsod, po levi, po desni, po sredini….Doma me je malo skrbelo kako se bova znašla, ko bo treba prečkati cesto, a sva se na situacijo prilagodila čisto brez težav. Kar nekako zlila sva se z okolico in se prepustila toku. Dejansko promet teče počasi, vsi prilagajajo smer vožnje, se nekako usmerjajo okrog pešcev…V glavnem nisva imela težav. Najbrž zato ker sva “Balkanca”. Mislim v dobrem pomenu besede!
Kadar po dolgem poletu prispeva do cilja, nama vedno ustreza, da ne greva takoj počivat, ampak greva hodit po mestu. Čeprav je bila že tema, ko sva prišla, sva se vseeno odločila, da greva malo naokrog. Receptorka v hotelu nama je na načrtu mesta hitro pokazala nekaj zanimivih lokacij za oglede, tudi kje najdeva menjalnico denarja in kje je nočni sejem, ki obratuje le za vikend in sva se odpravila. Hanoi je zelo živahno mesto, vse vrvi od življenja, sploh v stari četrti je zelo veliko turistov in počutila sva se zelo varno. Domačini niso vsiljivi.
S seboj sva imela dolarje, saj v hotelih za plačilo s kartico zaračunavajo 4% pribitek. Tako sva morala najprej menjati denar. Menjalnic je veliko in nisva slišala, da bi goljufali, zato sva takoj poiskala eno, ki je imela dober menjalni tečaj. Menjala sva denar, takoj nato pa sva se odpravila na nočno tržnico, kjer prodajajo največ tekstila znanih znamk , čevljev, pa tudi tehničnih izdelkov, spominkov, športnih rekvizitov, hrane, sadja…. Vsepovsod prodajajo izdelke športne znamke North Face, po res nizkih cenah. Na pogled in otip so izdelki videti zelo kakovostni. Tekstil je v Vietnamu zelo poceni in tudi glede velikosti ni težav. So se že prilagodili na velikost turistov. Vietnamci so sicer v povprečju precej manjši kot smo Evropejci.
