Ko sva načrtovala potovanje v Vietnam, je bil eden od najpomembnejših “must see” točk tudi Halong Bay. Zaliv tisočerih otočkov, v bistvu čeri, ki se strmo dvigujejo iz morja in ustvarjajo čudovito kuliso. Vsepovsod sva brala, da je Halong Bay pretirano turistično obremenjen, da je prava stvar Lan Ha Bay, ki je sicer nekoliko težje dosegljiv, a manj obremenjen. Tako sva se odločila, da tridnevno križarjenje rezervirava v Lan Ha Bayu. Ladjar organizira tudi prevoz iz Hanoia do pristanišča Tuang Chau, kjer smo se vkrcali na hitri čoln, ki nas je pripeljal do zasidrane ladje. Krasna kabina, ki naju je pričakala, naju je navdušila. Čudovit razgled s številnih oken, razkošen balkon…Odlično! Tri dni razkošja in udobja po hektičnem Hanoiu je bila dobrodošla sprememba.
Razgledi na morje, posuto s številnimi otočki nenavadnih oblik, ki štrlijo iz morja so res izjemni. Tudi to, da ni bilo sonca in je bilo zaradi vlage malenkost megleno ni motilo razkošne lepote, ki jo je ustvarila narava. A turističnih ladij je bilo tudi v Lan ha Bayu kar veliko. Kako je potem šele v Halong Bayu?
Prvi dan smo imeli organiziran izlet s čolnom okrog otočkov in skozi izdolben prehod v skalah. Spet je veslala ženska, kot v Ninh Binhu. Drobna, a izjemno spretna. Videti je bilo, kot da ji veslanje ne predstavlja nobenega napora. Veslala je tudi skozi naravno odprtino v skalah, ki jo je izdolblo morje.
Naslednje jutro pa navsezgodaj odhod izlet s kajaki. Po dva in dva. Malo me je skrbelo, kako se bova z Damirjem vkrcala s pomola v nemirni kajak. Nekoga pred nama so morali na pol izvleči iz vode, ker se je usedel v kajak preveč neprevidno in je na drugi strani skoraj padel v vodo. K sreči nama je uspelo brez padca v morje :-). Malo sva veslala po zalivu, bolj Damir kot jaz, ker sem mu menda samo kvarila smer :-). A se nisem preveč vznemirjala, tudi sedeti v čolnu brez napora in gledati naokrog, ko nekdo vesla je super :-).
Po kosilu pa še izlet v ribiško vas na otoku Cat Ba. Predstavljal sem si, da bo vas. Če že ne plavajoča, pa vsaj ob morju. No izkazalo se je, da je skrita med visokimi hribi bolj v notranjosti. Verjetno zaradi tajfunov, ki vsako leto pustošijo po Vietnamu od junija do septembra. Do vasice smo imeli na izbiro električni avto ali pa kolesarjenje. Odločila sva se za kolo in ni nama bilo žal. Razen, da je bil na poti en precej strm odsek, ki ga je bilo s kolesom brez prestav težko premagati, je bila pot, ki se je vila ob morju in med hribi, skozi čudovito pokrajino res lepa.
Pet kilometrov in že smo bili v vasi, ki pa v resnici ni bila nič posebnega. Le napis v vasi je bil nekaj posebnega-z umetnim cvetočim drevesom.
Še najbolj naju je navdušila masaža z ribicami, ki so nama poglodale staro kožo na nogah. Precej temeljito! :-). V začetku, ko so začele gristi, se mi je že zdelo, da so morda kakšne manjše sorodnice morskih psov. Divje so se vrgle na najine noge, nekatere velike kot sardelice :-). “Da niso morda kakšne piranhe vmes?”: sem se spraševala, ko sem čutila kar močne ugrize. Po začetnih trenutkih neugodja, je postalo znosno, na koncu že prijetno in noge na koncu lepo gladke. Mogoče bi lahko imela tudi doma kakšen tak bazenček z delovnimi ribicami :-).
Vsi obroki na ladji so bili vrhunski! Resnično odlično hrano smo imeli, kot v najboljših restavracijah.