Z Damirjem sva že nekaj let razmišljala o tem, da bi obiskala Galapagos, a se nama je uresničitev tega cilja kar nekaj let izmikala. Letos pa sva dokončno sklenila, da greva. Oba imava iz šolske dni zelo žive spomine na to kako so učitelji predstavljali Darwina in njegovo teorijo nastanka vrst, kako je plul z ladjo Beagle po galapaških otokih in raziskoval živalski svet. Vedno je veljalo, da so galapaški otoki zaradi enedmičnih živali nekaj posebnega. Obisk Galapaških otokov pa zaokroži še potovanje po celinskem delu Ekvadorja.
Tokrat sva letela z Iberio iz Benetk do Madrida in iz Madrida v Quito, glavno mesto Ekvadorja. Na božični dan, navsezgodaj zjutraj naju je pobral Go Opti in po dobrih dveh urah in pol sva še stala v na pol praznem letališču v vrsti za check-in. Skoraj enajsturni let iz Madrida v Quito mi je ob branju knjige, poslušanju glasbe minil presenetljivo hitro, je pa zato izkrcanje, carinske formalnosti in čakanje na prtljago trajalo dolgo. Predvsem čakanje na prtljago je vedno stresno. Tudi tokrat je bilo, saj je ena torba prišla takoj, druge pa ni in ni bilo. No končno se je tudi druga torba prikotalila po tekočem traku in lahko sva pritisnila kljukico na uspešni prihod na cilj.
Na izhodu z letališča naju je že s širokim nasmehom na obrazu čakal Aleks, najin vodič po celinskem delu Ekvadorja. Prvo noč sva prespala v Quitu, v hotelu Eurobuilding čisto pri letališču. Res lep hotel, z velikimi in udobnimi sobami in odličnim zajtrkom. Zaradi šesturne časovne razlike sva se zbudila ob nemogoči zgodnji uri, a naju to niti ni preveč motilo, saj je bilo zadovoljstvo ob tem, da naju končno čaka vznemirljivo potovanje dovolj veliko.