Za prvi dan sva se odločila za organiziran poldnevni izlet z vodičem, saj sva si želela slišati malo o zgodovini, o Vietnamu in o znamenitostih, ki so po navadi na repertoarju ogledov turistov. Vodič Andy naju je prišel iskat v hotel in že smo se odpeljali do prve točke, Temple of Literature. Zgodovina se je tu začela že pred prvim stoletjem našega štetja, ko so ustanovili šolo in ves čas se je krepilo zavedanje, da je izobraževanje temelj napredka. Vietnam ima res bogato zgodovino naprednih vladarjev.
Naslednja točka je bil mavzolej Ho Chi Minha, legendarnega vietnamskega predsednika. Ko smo se postavili v strogo urejene vrste pred vhodom na ograjeno območje, še nisem videla kakšna nepregledan množica ljudi čaka na ogled mavzoleja. Vojaki so strogo urejali vrste in ljudi usmerjali proti vhodu. Ko smo se prebili skozi prve stavbe, sem šele zagledala ogromno množico ljudi, ki se je vila proti mavzoleju v daljavi.
Ojoj, do jutri bomo čakali, sem razmišljala, ko sem gledala nepretrgano kolono ljudi, ki je vijugala v daljavi. A očitno imajo kar prakso z množicami ljudi, saj smo relativno hitro napredovali proti stavbi, v kateri smo nato videli v stekleni kocki razstavljeno balzamirano telo Ho Chi Mina.
Med nepregledno množico domačinov nas je bilo malo turistov. Menda naj bi vsak Vietnamec vsaj enkrat v življenju obiskal mavzolej velikega voditelja in ker je bila nedelja in konec šole, so se na ogled odpravili poleg turistov še številni domačini.
Lokalne tržnice so vedno vredne ogleda. Tudi v Hanoiu je tako. Barve, vonjave, vrvež domačinov…. Vse to naju je očaralo na tržnici Dong Xuan. Žal nisva imela dobvolj časa, da bi se naužila utripa in fotografirala vse lepo razstavljene pridelke.
Tu nama je bilo žal, da imamo z vodičem začrtan program, saj bi z veseljem ostala na tržnici dalj časa. Hiteli smo na železniško progo, kjer vozi vlak čisto zraven hiš, lokalov in pred njimi sedečih turistov. Po nekaj minutah, ko sva z Damirjem že srkala znamenito jajčno kavo, se je pripeljal mimo nas vlak in že ga ni bilo več.
Za nas je tako bližnje srečanje z vlakom kar nenavadno, saj so v Evropi proge vedno zelo ločene od vsakdanjega vrveža, kaj šele od posedanja ljudi pred lokali. V Hanoiu je tudi lepa operna hiša, ki so jo v 19. stoletju zgradili Francozi. Vietnamci so zelo ponosni, saj je popolnoma ohranjena, z vsemi originalnimi deli, steklom, vrati, kovinskimi okraski… Ker je bilo ravno konec šole, so pri vseh znamenitostih potekali zbori učencev različni starosti, ki so se fotografirali ob koncu leta, nekateri so tudi prepevali.
Popoldne sva se še sama sprehodila po Hanoiu in si ogledala jezero Hoan Kiem z lepo pagoda na majhnem jezeru ter šla na predstavo vodnih lutk v gledališče Trang Long. K sreči sva karte za predstavo kupila že doma, saj so bile vse predstave razprodane.
