Po prvotnem načrtu naj bi iz Hai Phonga letela v Da Nang, a so nama let odpovedali in naju prestavili na bolj zgodnji let, ki nama zaradi izkrcanja z ladje ni ustrezal. Tako sva se odločila in letalsko karto iz Hai Phonga zamenjala za letalsko karto iz Hanoia in to v Hue, ne v Da Nang. Zvečer sva tako pristala v mestu Hue, kjer je bila do leta 1945 kraljeva prestolnica Vietnama.
Staro cesarsko mesto in številne grobnice so res vredni ogleda. Tako nama ni bilo treba na ogled iz Da Nanga, ampak sva bila v hotelu le nekaj korakov stran od obzidja cesarskega mesta. Kako bova prehodila več hektarov veliko ozemlje cesarskega mesta me je skrbelo, ko sva vstopila skozi mogočna vrata in so je pred nama odprl pogled na številne ogromne stavbe. Kar kmalu sva opazila električna vozila, s katerih so vozniki ponujali prevoz med najbolj zanimivimi točkami cesarskega mesta. Ker je vročina pritiskala z vso močjo, nisva dosti razmišljala in sva se kar takoj odločila, da je enourna vožnja vredna okrog 12 € kolikor je stala vožnja s postanki za oglede. Dinastija Nguyen je v 19. stoletju zgradila res zavidanja vreden kompleks stavb za ceremonije in za domovanje članov dvora.
Domovanje zadnjega cesarja dinastije Bao Đai-ja, ki je abdiciral leta 1945, so obnovili pred kratkim.
Eden izmed vladarjev dinastije, ki je vladal v 19. stoletju (od 1847-1883) je bil cesar Tu Duc, ki ima svoj kompleks z grobnico v lepem parku kar precej daleč proč od cesarskega mesta. Zaradi lepih točk za fotografiranje je bilo v parku tudi precej Instagram vplivnežev, nekateri so imeli s seboj kar cele time fotografov in maskerjev, da so jih pripravili na kar najlepše fotografije.
Tudi šolarjev, ki sem jim je zaključilo šolsko leto, je bilo kar nekaj in stroge učiteljice so krotile njihovo razigranost in jih fotografirale za skupinske fotografije.
Ob poti do grobnice sva se ustavila še v vasi, kjer izdelujejo dišeče palčke. Dve gospe, oblečeni v tradicionalno nošo sta nama prostovoljno pozirali.
Zadnja točka na najinem seznamu je bila Thien Mu pagoda, ki se mogočno dviguje nad Reko dišav.
Nato pa še tržnica Dong Ba, kjer nakupujejo večinoma domačini, je pa zanimiva tudi za turiste, saj je na ogled nam pretežno neznana hrana. Vonjave, ki se vijejo po njej, niso vedno najbolj prijetne. Očitno jih nisva navajena. Na tržnici prodajajo vse, kar si človek lahko zamisli, vključno z ogromno tekstila, obutve, hrane, sadja, opreme za dom itd.
Zvečer sva se sprehodila do restavracije na za Hue značilno juho z rezanci in govedino Bun Bo Hue, ki je podobna juhi Pho v Hanoiu. Odlična je bila. Prav tako tudi razgled na obzidje cesarskega mesta.
Z najinega hotela sva imela tudi čudovit razgled na večerni Hue. Ob cocktailu sva čudovito zaključila dan v mestu Hue.
