Glavno mesto Omana Muskat nas je pričakalo z ogromnim panojem sultana Qaboosa bin Saida al Saida v pristanišču. Dobrodošli! Oman je v letih vladavine sultana Qaboosa doživel velik napredek in razcvet in postal za turiste zelo mirna in privlačna država. Za razliko od Abu Dhabija ali Dubaja je arhitektura v mestu bolj tradicionalna in stavbe veliko manj bahaške.
Pred odhodom z ladje smo se odločali kako preživeti dan v Omanu, ostati le v mestu ali oditi do kakšne od puščavskih oaz. Za obisk oaze Wadi Shab smo se odločili šele v taksiju, po nasvetu taksista. Kar zajeten kos poti do Wadija je potekal po lepi in ne zelo prometni cesti, do vhoda v kanjon smo morali na čolnu prečkati še reko in že smo se podali na pohod po dolini med skalnatimi vrhovi. Smaragdna voda in rdečkaste skale, malo zelenja tu in tam, so nas spremljali na pohodu proti tolmunu, kjer se je kopalo kar precej ljudi.




Wadi Shab je izjemno lepa oaza, žal pa nismo imeli dovolj časa da bi se je lahko dovolj naužili. Na poti nazaj proti Muskatu smo si ogledali še nenavadno jamo-jezerce s sladko vodo-sinkhole jo imenujejo, ki je videti, kot bi se ugreznila zemlja in bi se kotanja napolnila z vodo. Ker je kotanja zelo blizu morja, smo mislil, da je morda pod površino povezana z morjem in je v njej slana voda, a ni tako. Očitno je nekje izvid sladke vode, ki polni kotanjo, ki nima nobenega vidnega dovoda ali odvoda vode.

Za ogled mesta Muskat pa nam je na koncu zmanjkalo časa. Škoda. S taksijem smo se le peljali mimo nekaj zanimivih stavb, se na hitro ustavili na razgledni točki proti trdnjavi in že nadaljevali pot nazaj na ladjo.


Bo treba še enkrat v Oman!