Zadnji dan našega obiska na Madeiri smo si najeli džip s šoferjem (http://www.upmountainmadeira.com/), da nas je popeljal po brezpotjih Madeire in nam pokazal take kotičke, ki jo sam kot turist ne moreš spoznati. Naš vodič Miguel prihaja iz Lizbone, vendar na celini nikakor ni dobil službe, zato sta se z ženo preselila na Madeiro, kjer se zaradi zelo razvitega turizma služba še vedno dobi. On ima še z enim prijateljem majhno agencijo in z džipi prevažata turiste po brezpotjih Madeire. Pred hotelom nas je pobral z robustnim džipom, ki je imel odprto streho, da smo lahko med vožnjo vstajali in uživali v čudovitih pogledih, ki so se odpirali pred nami, ko smo se izvili iz Funchala in se podali po ozkih, strmih cestah in poteh v hribe.
Pokrajina v notranjosti Madeire je res osupljiva in razgledi so fantastični. Kristalno čisto modro nebo na Pico do Areiro in hribi nenavadnih oblik vseokrog ter razgled vse do Funchala so bili pika na i celotnega dne.
Na ozkih, strmih poteh in brezpotjih, po katerih se je prebijal džip, smo opazovali kje rastejo sadeži, ki jih imenujejo pasijonka-banana, kako gojijo jam (prvič sem videla kakšen je nadzemni del jama), na kakšnih drevesih raste sadež anoni… Na Madeiri klima in rodovitna zemlja dopuščata kar štiri letine na leto, zato smo lahko hkrati opazovali cvetoče narcise in cvetoč krompir na poljih, zoreče sadje in cvetenje sadnega drevja.
Povsod smo videvali tudi čudovite velike bele cvetove škrnicljev z velikimi rumenimi prašniki, pa seveda strelicije. Kamelije so v velikosti grmov ali kar dreves, naju z Natašo pa so posebej očarala ogromna drevesa nežnih mimoz. Res lepo!
V vasici Santana smo se ustavili za kosilo, nato pa smo si ogledali še značilne hišice. V eni od njih, stari čez 200 let, še vedno živi možak, ki rad povsem neobvezno sprejme goste in jim pokaže svoje domovanje.
Ustavili smo se še na majhni vaški tržnici, kjer domačini prodajajo eksotično sadje in zelenjavo. Z Damirjem sva nakupila nekaj guav, anoni, angleški paradižnik, pasijonke in sadež, ki je podoben koruznemu storžu in se imenuje ananas-banana. Vsi prodajalci so, ko so ugotovili, da večine sadja sploh ne poznava, hiteli izbirati kar najbolj okusne sadeže. Miguel je pa prevajal v angleščino.
Miguel nam je povedal za veliko dobrih gostiln in naravnih lepot, ki bi jih bilo še vredno obiskati, a žal smo se z njim dogovorili za vožnjo po Madeiri šele zadnji dan našega obiska, tako da njegovih priporočil nismo mogli več preizkusiti. Tako bo nekaj stvari ostalo še za naslednjič, ko bo Madeira spet v našem programu.
Prijazno nam je poslal tudi link spletne strani, kjer se da dobiti zelo lepa stanovanja za najem po ugodnih cenah (http://www.ownersdirect.co.uk/madeira/MD364.htm).
Madeira je lep otok, s prijazno klimo in zmernimi cenami. Čisto jasno nam je, zakaj toliko evropskih upokojencev preživlja zimske mesece tam. Morda kdaj kasneje pridemo še mi na toplo, ko bodo pri nas dnevi kratki, temačni in bo zunaj mrzlo.
[map gpx=”http://www.lahkihnognaokrog.net/wp-content/uploads/2014/03/madeira-6-dan.gpx” elevation=”no” download=”no” ]
[map gpx=”http://www.lahkihnognaokrog.net/wp-content/uploads/2014/03/madeira-7-dan.gpx” elevation=”no” download=”no” ]