Damir je že doma izbrskal, da iz Zambijske strani organizirajo izlet na Livingstone Island, kjer prideš čisto do roba Viktorijinih slapov in se lahko v Zambeziju celo okopaš. Midva, Manca in Anže ter Renata in David nismo šli na rafting po Zambeziju, kamor so šli ljubitelji adrenalina iz naše popotniške skupine, ampak smo se odločili za izlet na Livingstone Island. Livingstone Island je otoček sredi Viktorijinih slapov, na katerega so domačini 16. novembra leta 1855 pripeljali dr. Davida Livingstona in od koder je kot prvi Evropejec uzrl čudo narave – slapove, ki so jih domačini imenovali Mosi-oa-Tunya (megla, ki grmi) je poimenoval Viktorijini slapovi in o njih napisal: “No one can imagine the beauty of the view from anything witnessed in England. It had never been seen before by European eyes; but scenes so lovely must have been gazed upon by angels in their flight.”
Izpred vhoda v naš kamp so nas že navsezgodaj zjutraj odpeljali do meje z Zambijo, kjer nas je že čakal drug šofer, da nas je pripeljal do razkošnega Royal Livingstone hotela, od koder vozijo čolni na otok. Po kratki vožnji po Zambeziju, ko je čoln vijugal med skalami in iskal globljo vodo, smo že pristali na otočku.
Edino Damir je bil dovolj pogumen, da se je odločil za kopanje v »angelskem bazenu« (Angel Pool), kjer je mogoče kopanje v mesecih, ko je Zambezi še visok in je tok močan. Od sredine avgusta naprej se obiskovalci že lahko kopajo v strašnem »hudičevem bazenu« (Devils Pool). Vodič je našo skupinico odpeljal isto na rob slapa in Damir je bil že v vodi. Čeprav je poskrbljeno za varnost, je kljub temu vse skupaj videti precej srhljivo. Voda dere proti prepadu in pri padcu nastaja ogromna količina kapljic, ki ustvarjajo meglo. Kaplice pršijo še daleč stran od previsa.
Sledilo je še fotografiranje pod mavrico, kjer je naš vodič pokazal svojo fotografsko nadarjenost, mi pa smo se veselo nastavljali pred aparatom. Še en tolmunček pred padcem vode v prepad je možen za namakanje in Damir je izkoristil priložnost in skočil še v tega, vodič pa je veselo pritiskal na sprožilec. Po ogledu slapov je sledilo umivanje nog s toplo vodo, saj smo do slapov šli bosi, nato pa smo se pod vtisi prelepih pogledov na slap posedli okrog skupne mize, kjer smo dobili še zajtrk, še topel mafin, zakrknjeno jajce ovito v slanino na bombici, vse skupaj pa prelito s sirovo omako in pomarančni sok. Dobro je bilo!
Ko se je vrnila v kamp še raftarska ekipa, smo se takoj odpeljali do našega naslednjega kampa v nacionalnem parku Hwange. Imenuje se Shumba in je bil za dve noči le naš. Kampira lahko le ena skupina hkrati.