Tako kot se okrog ekvatorja zelo hitro stemni, se tudi zelo hitro naredi dan. Ta trenutek je še temno, naslednji trenutek pa že čisto svetlo. Še malo krmežljave, saj smo se komaj zbudili, so nas najprej prišle pozdravit male opice, izza lesene ograje nas je opazoval kuščar in celo ogromna stonoga je prilezla po ograji in prišla pogledat kaj se dogaja. Lepo!!
Po dobrem zajtrku smo se odpravili spet do reke, kjer smo preživeli še nekaj časa s čofotanjem po vodi. Prepuščala sem se toku vode, ki me je kot divja reka v kakšnem od bazenov v toplicah nosil proti brzicam in uživala ob pogledu na zeleno džunglo na obeh straneh reke. Adi je začinil kopanje še s preobrazbo Damirja, Cecilije in mene v divje bojevnike plemena Batak.
“A hočeta videti še velike kuščarje”, naju je vprašal Adi? Ja seveda, midva sva vedno za! Prebredli smo reko, hodili nekaj časa ob reki in zavili proti notranjosti. In našli velikega kuščarja, ki je ob nekem drugem kampu iskal, če bo kje našel kaj za pod zob. Uf, nič kaj prijazen ni bil videti! Z dolgim jezikom je prav nevarno sikal okrog.
Nazaj v vas pa nam ni bilo treba peš ampak smo šli z doma narejenim raftom. Skupaj zvezani štirje veliki gumijasti obroči, znotraj mreža in na mreži podloga. Nahrbtnike so nam vodniki zavili v plastične vreče, splezali smo na raft in že smo pluli po reki navzdol. Veliki kamni in brzice na poti so poskrbeli, da smo bili pošteno mokri in pretreseni, ko smo končno pripluli do vasi in se izkrcali. A je bilo tudi to raftanje užitek.
Super treking je bil! In čisto posebno doživetje, ko tako od blizu srečaš orangutane in številne druge živali.