Po obisku Dohe in Abu Dhabija, ki sta oba naredila res izjemen vtis glede urejenosti, se mi Dubaj, ko sem ga opazovala skozi okno taksija, ki nas je peljal na “The Palm Jumeirah” Palmov otok, sploh ni zdel nič posebnega. Morda tudi zato, ker smo ga ob prejšnjem obisku že dodobra spoznali in si ga ogledali. Na Palmi pa še nismo bili. Naš cilj je bil znameniti hotel Atlantis, ki je čisto na koncu otoka. Lepe fotografije, ki jih je vse polno na spletu so obljubljale, da bomo naredili vsaj kakšno lepo fotografijo. No na koncu se je izkazalo, da če nisi gost hotela sploh ne moreš blizu, pa še niti ene lepe fotografije zanimivega hotela nismo mogli narediti.
Po ogledih toliko najmodernejših stavb, ki pričajo o bogastvu arabskih držav, je bila prava osvežitev ogled starega dela Dubaja. Ozke ulice, stare stavbe, bazar z vse mogočim blagom in ladjice, ki vozijo čez kanal-Dubai Creek.
Križarjenje se je počasi iztekalo in za nekaj časa imam arabskega sveta dovolj.
Lepi spomini z ladje:
Osebje z vsega sveta!