Ker smo v kamp prišli že zvečer, si nismo mogli dobro ogledati okolice, jutranja vožnja po parku pa nam je razkrila vse lepote narave. Ustavili smo se ob dveh naravnih vodnih bazenih, kamor se hodijo napajat živali. Eden je čisto zraven kampa Shumba, drugu pa nekaj kilometrov stran in v tem smo iz opazovališča, ki je narejeno nad vodo, navdušeno opazovali številne živali, ki so prihajale pit. Impale so previdno opazovale okolico preden so si upale skloniti se do vode in piti, kuduji so želeli piti zraven dveh slonov, a jim ta nista dovolila, sta jih pregnala in morali so si poiskati mesto za pitje precej daleč stran. Med impalami so se smukale še svinje bradavičarke, krokodili na bregu pa kot da niso opazili vsega vrvenja okrog njih. Nilski konji so se nekaj časa namakali v svojem kotu bazena, potem pa so se počasi, drug za drugim skobacali ven in se odšli past na travo. Enkratno doživetje! Včasih se mi zdi, kot da sem v filmu, kot da so prizori z divjimi živalmi posneti in ne realnost.
Popoldne je bil pa čas za opazovanje napajanja slonov na »našem bazenu«. Že ko smo prispeli do vodnega zajetja je bilo okrog vode vse polno slonov, ki so pili, prihajali pa so še novi. Nepregledne množice slonov so se valile iz grmovja in vsi so disciplinirano počasi prihajali k vodi, medtem ko so tisti, ki so se že napili, začeli odhajati. Brez besed smo na dvignjenem opazovališču strmeli v nepopisno lepe prizore. Povodni konji, ki sicer stalno domujejo v vodi, so nekaj časa še ležali na obrežju, potem pa so se drug za drugim odločili, da je bolje, da se poberejo iz vode in dajo prostor slonom, ki so prihajali in prihajali. Čudovit prizor, ki nas je čisto očaral. Za konec pa nas je nasmejal še mali slonček, ki je kar nekajkrat pobegnil skrbnim mami in tetam in se odšel valjat v blato ob vodi. Kar trikrat so ga morale iti iskat in porivat iz blatne kopeli, dokler jih končno ni ubogal in šel v odhajajočo kolono slonov, ki je šla nazaj v grmovje. V času, ko smo jih opazovalo, se jih je pri vodi zamenjalo več sto!
Čisto do sončnega zahoda smo gledali slonjo procesijo in se čudili kako tiho so se sloni premikali okrog. Le tu in tam so se sporazumevali z globokimi brbotajočimi glasovi. Vedno sem si predstavljala, da ko sloni hodijo, da bobni, pa sploh ne. Stopajo mehko in prav elegantno plujejo okrog s svojimi ogromnimi telesi.
Dantes nam je ponovno pripravil dobro večerjo in že smo bili pripravljeni za spanje in poslušanje nočnega rjovenja levov.