Pot iz Samosirja v Medan se je vlekla skoraj cel dan. Povprečna hitrost po sumatranskih cestah ni večja kot 30-40 km na uro. Smo si pa pot popestrili s pojedino duriana nekje med potjo. Kar na stolčkih ob obcestni stojnici smo ga pojedli, da nismo avta zasmradili z njegovim vonjem.
Na poti smo se ustavili v mestu Siantar na kavi in si ogledali še Vihara Avalokitesvara tempelj. Zaradi smoga v zraku smo komaj dihali, ko smo pešačili proti ogromnemu kipu.


Medan z več kot dvema milijonoma prebivalcev je glavno mesto Sumatre. Lepe nove moderne zgradbe, boljše ceste, dobri avtomobili na cestah, vse to naju je kar presenetilo. Razlike med podeželjem in mesti so ogromne, prav tako razlike med bogatimi in revnimi. Ko pa sva videla še njihov nov največji nakupovalni center, sva bila pa še bolj presenečena. Takega in s tako prestižnimi znamkami v Sloveniji ne premoremo. Torej morajo biti tudi kupci za stvari, ki jih prodajajo.
Faisal nama je predlagal, da greva po celodnevni naporni vožnji poskusit še njihovo masažo. Peljal naju je v velik center in za 12 evrov za oba skupaj so naju super zmasirali. Boleče in zategnjene mišice po celodnevnem sedenju v avtu so se prijetno sprostile.