Ker si prejšnji dan zaradi stavke nisva mogla ogledati Akrokorinta in Epidavrusa, kot sva načrtovala, sva se takoj po zajtrku odpeljala na krožno pot od Miken pa do Akrokorinta in Eidavrosa in nazaj v Nafplio. Mikene so le nekaj kilometrov oddaljene od Nafplia, zato sva bila tam že precej zgodaj in sva si ostanke ogledala že pred več avtobusi šolarjev, ki so jih grške učiteljice pripeljale na ogled.
O veličastnosti in naprednosti Mikenske civilizacije, ki je naseljevala Mikene od 1700-1200 let pred našim štetjem, pričajo veličastna levja vrata ob vhodu skozi obzidje, ki so najstarejša monumentalna vrata v Evropi.
Homer je v Iliadi zapisal del zgodovine Miken. Raziskovalci dolgo časa niso verjeli, da je legenda o Trojanski vojni resnična, toda kasneje so našli veliko dokazov o tem, da so osebe, ki jih omenja Homer resnično živele in da je Iliada napisana po resničnih dogodkih. Zgodba v Iliadi je naslednja: Menelaj, špartanski kralj in Agamemnon, mikenski kraj sta bila poročena s sestrama, Špartanec z lepo Heleno, Mikenec pa s Klitaemnestro. Ko je Trojanec Paris ugrabil lepo Heleno, se je šla Troji maščevat cela vojska, pod vodstvom mikenskega kralja Agamemnona. Deset let so oblegali Trojo, dokler je niso z zvijačo, s pomočjo trojanskega konja, zavzeli. Ko se je Agamemnon kasneje vrnil v Mikene, sta ga žena Klitaemnestra in njen ljubimec Egist ubila, kasneje pa sta Agamemnonova sin Orest in hčerka Elektra, maščevala očetovo smrt in ubila Klitaemnestro in Egista.
Po ogledu ostankov utrjenih Miken in muzeja z različnimi ostanki, sva si ogledala še fantastično Atreusovo zakladnico, ki je nekaj nižje od mesta, ki priča o izjemnem mojstrstvu v gradbeništvu Mikencev, saj še danes ni znano kako so iz velikih blokov kamnov zgradili strop zakladnice.
Akrokorint se nahaja nekaj kilometrov nad rimskim mestom Korint, na vrhu hriba, obdan s 5 kilometrskih obzidjem. Je ena največjih srednjeveških trdnjav v Grčiji in je skozi zgodovino prehajala iz rok v roke. Zavzemali so jo Franki, Turki, Bizantinci in Benečani in vsak od zavojevalcev je pustil svoj gradbeni pečat. Čisto na vrhu hriba, s čudovitim razgledom na Korintski prekop, je bil v antičnih časih Afroditin tempelj, katerega temelji so še vidni. V tem templju naj bi delovalo 1000 svečenic prostitutk in sv. Pavel je v svojih dveh pismih Korinčanom grajal tak način življenja in svečeništva.
Midva z Damirjem sva se povzpela prav na vrh, do ostankov Afroditinega templja in v čudovitem dnevu občudovala lep razgled na Korintski prekop, ki deli Peloponez in celino. Na poti na vrh sva šla čez travnik dobesedno posut z lepimi rožami vseh barv. Na trenutke sva imela občutek, kot bi vstopila v kakšno impresionistično sliko. Lepoto tega travnika sva fotografirala, a fotografija kljub vsemu ne more pričarati resničnosti.
Zadnja postaja je bil Epidavros, znamenito grško gledališče, ki je bil pravzaprav v antičnih časih le dodatna »dejavnost«, saj je bilo svetišče Epidavros obsežen zdravstveni in religiozni center. Arheologi so iz ohranjenih zapisov in najdb razvozlali, da je v Epidavrosu, ki je bil posvečen bogu Asklepiusu, zdravljenje potekalo na več ravneh. Zelo pomembno je bilo mentalno zdravljenje, ki so ga z razgovori opravljali svečeniki, zdravljenje z zdravilnimi zelišči in najdbe različnih kirurških inštrumentov kažejo, da so zdravili tudi kirurško. Danes je od vsega najbolje ohranjeno gledališče, ki ima izjemne akustične lastnosti. Ko sva sedela v čisto zadnjih vrstah ogromnega gledališča, ki ima prostora za 14.000 gledalcev, sva lahko zelo dobro slišala trganje papirja, padec kamenčka, ploskanje.. s katerim so obiskovalci preverjali akustiko. Potem pa sta v gledališče prišli še dve srednji šoli, maturantje iz Rusije in srednješolci iz Italije in oboji so imeli pripravljen cel nastop, ostali obiskovalci smo jih navdušeno poslušali in ugotavljali, da je akustika resnično enkratna. Ne samo da se slišijo glasovi, govor in petje se sliši izjemno razločno.
V Nafplio sva se vrnila polna vtisov o enkratni antični kulturi v stari Grčiji.
