Leto 2102 se izteka in za zadnji dan tega leta smo se odločili, da si pogledamo otok Gozo, majhen otok, le 25 minut s trajektom oddaljen od Malte. Kot vse dni odkar smo na Malti, nas je tudi tokrat pričakalo sončno jutro. Na zajtrk smo se odpravili malo bolj zgodaj kot običajno, saj je kar nekaj vožnje do Goza. Najprej smo razmišljali, da bi šli po Gozu s Hop on Hop off avtobusom (Gozosightseeing), ko pa smo čakali na postaji, kjer potnike pobira ta avtobus, je ravno pripeljala številka 41, ki vozi do Cirkewwe, to je izhodišče za trajekt, pa smo se kar usedli na ta avtobus. Pa še prihranili smo, saj je dnevna karta za običajni potniški avtobus 2,60 evra, povratna karta za tisti prvi, ki je povezan z Gozosightseeing avtobusi pa kar 8 evrov. Vožnja do trajekta je trajala dobro uro, a nam ni bilo dolgčas, saj smo opazovali okolico in živahno vrvenje v mestecih skozi katera smo se vozili.
Povratna karta za trajekt do Goza stane 4,65 evra. Trajekti pa vozijo vsake tričetrt ure. Prav udobno in tudi če enega zamudiš, kar se nam je zgodilo na povratku, ni treba predolgo čakati na naslednjega.
Ko smo prispeli na Gozo, smo se ravno hoteli vkrcati na redni avtobus za Viktorijo, to je glavno mesto Goza, pa nas je nagovoril taksist, ki nam je ponudil, da nas pelje po Gozu, nas počaka na vsaki točki in pripelje ob štirih nazaj do trajekta, za 50 evrov. Ugotovili smo, da je to 10 evrov manj, kot bi plačali vsi štirje za Hop on Hop off avtobus, ki bi ga poleg tega morali še povsod čakati. Tako odločitev ni bila težka. Najprej smo se odpeljali do Viktorije in se povzpeli do citadele z obzidjem, ki kraljuje nad mestom. Z obzidja seže pogled čisto okrog Goza. Na vseh straneh se vidi morje, tako majhen je otok.
Ko smo se vračali z obzidja, smo zavili še v trgovinico, v kateri prijazna gospa prodaja čipke, po katerih je znan Gozo. Fine čipke iz najdrobnejše preje, ki so ročno delo žensk z Goza zelo spominjajo na idrijske. Ko nam je gospa razkazovala izdelke, se nam je zdelo, da je vsak naslednji izdelek še lepši. V trgovinici bi lahko preživeli ure, pa žal ni bilo časa. Nekaj čipk je pa vendarle odšlo z nami :-).Prodajalka nam je povedala, da je zaslužek izdelovalk čipk res minimalen, saj je z njimi ogromno dela. Tako so izračunali, da dobi čipkarica le 50 centov na uro. Mladi se zato za prodajo čipk ne odločajo več in izdelke, ki jih naredijo, najraje zadržijo zase. Tako v trgovinici prodaja večinoma čipke starejših čipkaric. Enega najlepših izdelkov je naredila gospa, ki je stara 92 let!!
Naša naslednja postaja je bil Azure Window- Azurno okno, čudovita stvaritev narave. V ogromni skali je zaradi erozije in delovanja vode nastalo veliko okno skozi katerega se vidi modro morje in modro nebo. Rumenorjave skale se izjemno lepo odražajo na modrini neba in vode. Narava na Gozu se nam je zdela čisto drugačna kot na Malti. Vse je bolj prijetno, tudi mesteca so bolj prijazna.
Na poti do Marsalforma, kjer smo se ustavili za kosilo, smo si ogledali še cerkev Ta’ Pinu, in soline.
Čas za ogled Goza je kar prehitro minil in ob pol petih smo se že vkrcali na trajekt za Malto.