Nedeljsko jutro nas je pričakalo s soncem in tudi veter, ki je pihal prejšnje dni, se je pomiril. Tako smo se po zajtrku odpravili proti avtobusni postaji v Valletti, da bi se z avtobusonm odpeljali v Marsaxlokk, ribiško vasico ob morju, na južnem delu Malte. Še prej pa smo si hoteli ogledati nedeljski bolšji sejem, ki naj bi bil zraven avtobusne postaje. Ko smo prišli do mesta, kjer bi naj bil sejem, smo se razgledovali okrog, preverjali na karti ali smo na pravem mestu, pa nismo nikjer videli nobene stojnice. Ker sejma nismo našli, dan pa je bil čudovit, smo se odločili, da se povzpnemo do Upper Barakka Garden, to je vrt na obzidju Vallette z lepim razgledom na zaliv in na tri gosto pozidane rte nasproti mesta, ki jih imenujejo Three Cities. Tudi mnogo domačinov si je to lepo nedeljsko jutro izbralo za sprehod do te lepe razgledne točke.
Ko smo se vračali proti avtobusni postaji, nam je voznik konjske vprege, ki je čakal na goste povedal, da so bolšji sejem preselili v Floriano, tako smo izvedeli zakaj ga nismo našli. Ko smo prišli na avtobusno postajo pa smo ugotovili, da na avtobus za Marsaxlokk čaka nepregledna množica ljudi, zato smo se odločili, da gremo kar s taksijem. Taksist nas je za 25 Evrov prav udobno in bistveno hitreje kot avtobus pripeljal do vasice, poleg tega pa nam je povedal, da je v Marsaxlokku daleč največji nedeljski sejem na Malti :-). Tako niti za sejem nismo bili prikrajšani.
Naša predstava o tem, da je Marsaxlokk majhna in mirna ribiška vasica ob morju se je razblinila že, ko smo se pripeljali do obale, kjer se je trlo ljudi, domačinov in turistov. Ob obali pa je bila nepregledna vrsta stojnic, ki ji sploh ni bilo videti konca. Domačini so na stojnicah prodajali vse kar si človek lahko zamisli. Najprej, čisto ob glavnem trgu, je bila ribja tržnica z bogato ponudbo rib in drugih morskih živali, na vsako stran ob obali pa so bile stojnice polne kuhinjskih pripomočkov, oblačil, čevljev, sadja, zelenjave, izdelkov domače obrti, predvsem različnih prtov s čipkam, domačih marmelad, piškotov, raznih vrst začimb, oliv, sira, solat in drugih dobrot, le tistega, kar pri nas razumemo kot ponudbo bolšjega sejma, torej starin in rabljenih stvari, ni bilo. Med stojnicami se je trlo ljudi, ki pa so bili večinoma le opazovalci.
Največja zanimivost Marsaxlokka so pisani leseni čolni, ki so zasidrani povsod po zalivu. Pobarvani so z živo modro, rdečo in rumeno barvo, na kljunu pa imajo vdelane oči. Večinoma so vsi zelo dobro vzdrževani, zato živahne barve dobesedno žarijo v soncu. Pogled na zaliv, poln pisanih čolnov, ki se pozibavajo na vodi, je zelo slikovit. Oči na čolnih se imenujejo Ozirisove oči in naj bi odganjale zle duhove in poskrbele, da so se čolni varno vrnili domov.
Marsaxlokk je znan tudi po gostilnah z dobro morsko hrano, zato smo se odločili, da bomo v eni od njih pojedli kosilo. Za vsak slučaj smo mizo v Ir-Rizzu rezervirali takoj po prihodu, kar se je izkazalo za izjemno dobro odločitev, saj smo kasneje ugotovili, da so bile vse gostilne nabito polne, pred vhodom pa je stalo še nekaj ljudi, ki niso imeli rezervacije in so čakali, če se bo morda le kaj izpraznilo. Odlična ribja juha, ki smo jo naročili za začetek, je ob dodatku soka domače limone, ki smo jo dobili zraven, prav hitro zdrsnila po naših grlih. Za glavno jed smo naročili kraljevske kozice, pravzaprav niso bile kozice ampak kar koze, saj so bile večje kot škampi, za poobedek pa še limonino pito z marcipanom. Po dobrem kosilu pa je bil že skoraj čas za povratek, tudi stojnice so, medtem ko smo bili na kosilu, že skoraj vse podrli.