Končno Miami! Let do Amerike je res dolg, vsega sva bila že naveličana, ko smo končno prispeli. Potem pa na letališču prijetno presenečenje. Za državljane z ESTO so v Miamiju uvedli hitre terminale, kjer se prijaviš sam in mučni ter dolgotrajni vstopni postopki so le še preteklost. Kljub temu, da nas je na vstopno točko prišlo ogromno, iz več letal, sva bila gotova v nekaj minutah. Za vožnjo po Miamiju sva najela rent a car, pri Alamu, športnega Forda Mustanga, kabrio. Ker je Damir izbral znamko, sem jaz lahko izbrala barvo. Rumeno!
Takoj ko sva zapeljala iz garaže, sva že odprla streho. Saj smo vendar na topli Floridi. Termometer je kazal 26 stopinj. V hotelu sva padla v posteljo in najine zimske počitnice v toplih krajih so se začele. Miami je mesto s čisto posebno energijo. Morda mu jo dajejo Kubanci, ki so pobegnili s Kube, morda mu jo dajejo značilni nebotičniki, morda podnebje. Mesto daje občutek sproščenosti in prijaznosti. Na sprehodu po Biscayne Bayu prav v centru mesta nama je radovednost vzbudila ogromna stavba, American Airlines Arene, kjer je bilo vsenaokrog ogromno ljudi. Ko sva ugotavljala kaj se dogaja, sva na stebrih vzdolž arene zagledala ogromne plakate, na katerih so bili predstavljeni igralci košarkarskega kluba Miami Heat in s prvega plakata je gledal Beno Udrih, z drugega pa Goran Dragić.
Šele v več milijonskem Miamiju, v več stomilijonski Ameriki sem se globoko zavedela kako ogromen uspeh je uvrstiti se v moštvo v ameriški košarki. In to kar dva igralca iz, za ameriške razmere, neznatne Slovenije. Gneča okrog dvorane žal ni bila za košarkarsko tekmo, ampak za nek kongres.
Nenavadna stavba med modernimi nebotičniki
Na kosilo sva šla v Bubba Gump, lokal, ki je nastal kot nadaljevanje uspešne zgodbe filma Forest Gump. Na forumih hrano zelo hvalijo, pa sva šla poskusit ali pohvale držijo. Glavna specialiteta so kozice na vse mogoče načine, morska hrana. Kakšni so najini vtisi? Porcije so ogromne, narejene za ameriški okus. Ogromno ocvrtega, vsepovsod zraven krompirček, ogromno maščobe. Fast food! Nisva bila navdušena, kljub temu, da oba obožujeva kozice in morsko hrano. Že doma sva na spletu prebrala, da je za ogled centra Miamija prava stvar Metromover, brezplačen vlak, ki vozi na treh progah v centru mesta. Tiri so visoko nad tlemi, tako ima potnik super razgled na vse strani. Povzpela sva se na postajo in izbrala vlak, ki vozi krožno, po najožjem centru. Med visokimi nebotičniki se odpirajo pogledi na parke, na morje, na zanimive stavbe, žal pa na vlaku tako močno hladijo zrak, da sva po eni vožnji na pol zmrznjena pobegnila na prosto. Neverjetno kako močno v Ameriki hladijo vse prostore, celo brezplačen vlak. Le čemu?
»Must see« v Miamiju je Little Havana, kubanska četrt, ki izžareva pravo karibsko energijo.
Na 8. cesti, ki vodi skozi to četrt, se vedno dogaja. Vsaj pred enim od lokalov je živa glasba in Kubanci, predvsem starejši, plešejo s pravim karibskim žarom. Tokrat sva na pohajkovanju po Little Havana opazovala vsaj 80 let starega moškega, oblečenega povsem v belo, z belim klobukom, kako je ekstatično plesal in suval z boki ter se predajal ritmični kubanski glasbi. Kubanski ritmi imajo prav posebno moč.
Eden najinih, bolje rečeno mojih ciljev na Floridi, je bil tudi obisk dveh outletov, outleta Dolphin Mall v Miamiju in Sawgrass Mills v Fort Lauderdalu. Predvsem ameriške znamke so v Ameriki veliko cenejše kot v Evropi, čeprav cene niso več tako ugodne, odkar je evro v primerjavi z dolarjem precej izgubil na vrednosti. Težko preizkušnjo mojega pohoda po trgovinah je Damir presenetljivo dobro prestal. V nedeljo sva oddala najinega izposojenega športnega Mustanga na letališču v Fort Lauderdalu. Dobil je Damirjevo odlično oceno glede voznih zmogljivosti, moja ocena (gospodinje) glede kapacitete prtljažnika je bila malo manj dobra, saj sva en kovček morala peljati na zadnjih sedežih, ker v prtljažniku ni bilo dovolj prostora. Iz centra izposoje vozil sva se z avtobusom odpeljala do pristanišča Everglades Port, kjer je bila zasidrana najina križarka Celebrity Silhouette za križarjenje po Karibih.
Od letališča Fort Lauderdale do pristanišča Port Everglades je le kratka pot. S postajališča, na katerem sva čakala avtobus, sva videla križarke v pristanišču, ki so čakale na goste. Poleg najine Silhouette je bila privezana tudi Allure. Kakšne ogromne ladje so križarke vidiš šele, ko prideš do njih. Ker sva šla na križarjenje prvič, me je malo skrbelo kakšna gneča bo pri vkrcanju. Dva tisoč, tri tisoč ljudi na kupu, ki želijo na ladjo, z vso prtljago…izkazalo se je da so bili moji dvomi odveč. Vse je teklo popolnoma brez težav. Še preden sva se dobro obrnila okrog, sva že bila na ladji. Najina kabina je bila na osmem krovu. Doma sva si predstavljala, da so na ladji kabine na ladji majhne, zato sva bila ob vstopu v najino kabino pošteno presenečena nad velikostjo. Kopalnica zelo prostorna, postelja velika, balkon dovolj velik za sedenje in uživanje, omara za obleke je bila dovolj velika, prostor za kovčke je bil pod posteljo.
Prostorna kabina