Zadnji karibski otok na najinem križarjenju je bil Haiti. Pravzaprav smo od samega Haitija videli le Labadee-zaliv, ki je popolnoma izoliran od ostalega dela otoka in ga ima v upravljanju kompanija Royal Carribean. Ta delček karibskega raja je urejen čisto po ameriških turističnih standardih. Ko smo pripluli do otoka, nas je pozdravil prekrasen dan. Najlepši na vsem križarjenju in odprl se nam je pogled na čakajoče ležalnike, majhne lesene hiške, ki nudijo turistom nekaj več zasebnosti in peščeno plažo. Sprva prazni ležalniki so po pristanku ladje hitro dobili goste in tudi v morju je bilo naenkrat vse polno kopalcev.
Vsi gostinski lokali, vsi ležalniki, vsi bari, vse trgovine v Labadeeju so bili namenjeni samo nam, gostom z ladje Silhouette, ki nas je mirno čakala v zalivu.
Natakarji in kuharji so se z ladje preselili na obalo, pripeljali kuhinjsko opremo in hrano in kuhali ter pekli za nas na obali.
Ko se je približala ura predvidenega izplutja ladje in smo bili že vsi vkrcani, so po zvočnikih objavili sporočilo, da prosijo goste, ki so krvodajalci in imajo krvno skupino O, rh-, da se zglasijo na recepciji. Na ladji je nekdo potreboval transfuzijo. Ob sporočilu me je prešinilo, da pravzaprav popolnoma ustrezam in z Damirjem sva se odpravila na recepcijo, da bi ponudila svojo pomoč. Toda medtem so že dobili drugega ustreznega darovalca. Čez nekaj minut se je nato po zvočnikih oglasil še kapitan z obvestilom, da bomo zaradi nujnega izkrcanja zaradi medicinskih razlogov počakali na helikopter in izpluli nekoliko kasneje kot je bilo predvideno. Očitno je imel nekdo na ladji hude zdravstvene probleme, vendar do konca križarjenja nismo izvedeli kaj se je zgodilo. Čez nekaj časa je helikopter nekoga odpeljal in izpluli smo v temno karibsko noč.