Za prvi maj sva se odpravila na otok Sentosa, ki je povezan s kopnim z mostom, na katerem je pešpot, pa tudi proga posebnega vlaka, ki povezuje otok z mestom. Postaja je v ogromnem nakupovalnem centru Vivo City. Čeprav je prvi maj praznik tudi v Singapurju, so bile vse trgovine odprte. Ko sva iz postaje podzemne železnice hodila skozi nakupovalni center proti postaji vlaka proti Sentosi, so se nadstropja in trgovine kar odpirale pred nama. Singapur je pravo mednarodno nakupovalno središče. V ogromnih trgovskih centrih, ki so posejani povsod po mestu, prodajajo resnično vse znamke, kar jih je in čisto v vsakem centru imajo poleg številnih prestižnih znamk tudi Zaro, H&M, Geox in Ecco! Na postaji vlaka pa naju je čakalo presenečenje. Vlak se je pokvaril. V Singapurju, tehnološko tako napredni in razviti državi se pokvari vlak!
Tako sva odšla na Sentoso peš, po leseni pešpoti, ki je sicer pokrita, a vročina je vseeno močno pritiskala, ko sva hodila proti otoku, ki je eno samo zabavišče. Med drugim je na njem tudi eden izmed številnih po svetu posejanih Universal studijev.
Midva sva se raje kot v zabaviščne parke podala pogledat kakšne so plaže, kamor hodijo tako domačini kot turisti na kopanje.
Kilometri mivke, igrala za otroke, palme, nikjer nobene gneče. V daljavi sva zagledala otoček, ki je bil s Sentoso povezan z visečim mostom in sva si ga šla pogledat ter se okopat v (pre)toplem morju. Ko sva se vračala v mesto, je bil vlak že popravljen in hvaležno sva se nazaj peljala v klimatiziranem vagonu.
Na pozno kosilo sva šla tokrat v Maxwellov center, na stojnico Ah Tai Hainanese Chicken Rice, kjer sva že prvi dan jedla odličnega piščanca z rižem. Tudi v drugo je bil enako dober, kljub neuglednemu krožniku.
Ena od znamenitosti in pravih ikon Singapurja je tudi ogromna trgovina Mustafa, v indijski četrti, ki je odprta 24 ur na dan. Posebej znana med spletnimi pisci je po elektronski opremi, ki naj bi bila tam zelo poceni. Tako sva zgodnji del noči izkoristila še za skok v indijsko četrt, da vidiva kaj je na tem. Indijska četrt je malo manj urejena kot ostali del Singapurja, ulice so sredi noči, ko se zrak končno malo ohladi polne ljudi, tudi otrok. Mustafo sva videla že od daleč, gostota ljudi se je kar naenkrat povečala. Ob pogledu na zunanjost trgovine se mi je že zdelo, da tam ne bova nič kupila in da bom lahko zadovoljna že, če bom Damirja sploh spravila noter. Noter sva vendarle šla, se nekaj časa prebijala po ozkih prehodih, med ogromno ljudmi, na hitro pregledala vsa nadstropja in pobegnila ven. Težko je opisati kakšna trgovina je to, vsekakor je čisto brez reda. Prehrana, sladkarije, tehnična oprema, potovalni kovčki, ure, kozmetika, čistila… vse je brez smisla pomešano med seboj po celi trgovini. Ljudi je vsepovsod ogromno, pred blagajnami, ki so prav tako brez posebne logike nameščene med police, pa dolge vrste kupcev, ki čakajo, da bodo plačali. No videla sva to trgovino, ki je odprta 24 ur na dan, vse dni v letu in ugotovila, da tako nakupovanje ni za naju :-)! V vsem vrvežu sva čisto pozabila posneti kakšno fotografijo.