Po enodnevnem počitku v Kanchanaburiju, sva se odpravila v Chiang Rai, ki je čisto na severu Tajske. Najprej sva razmišljala, da bi šla z nočnim vlakom do Chiang Maia, a sva si premislila in se odločila raje za letalo iz Bangkoka v Chiang Rai. Let je hitro minil in že sva sedela v taksiju na poti proti hotelu The Heritage Chiang Rai. Številne fotografije pravljičnih templjev v Chiang Raiu so nama vzbudile fotografsko mrzlico. Tudi midva morava videti in fotografirati te prelepe templje.
Zgodaj zjutraj sva prišla pred Beli tempelj (Wat Rong Khun), ki je v resnici umetniško delo kontroverznega domačina Chalermchai-ja Kositpipata. Tempelj je prav gotovo eden najbolj nenavadnih in vizualno osupljivih znamenitosti, ki jih je ustvaril človek. Resnično naredi vtis. Poleg tega je še neverjetno fotogeničen. Izdelan do zadnje podrobnosti, bel, kot bi bil iz sladkorne čipke. Občudovala sva ga z vseh strani, kako je natančno izdelan, vse kot bi ga umetnik ta trenutek dokončal.
 |
 |
 |
 |
 |
 |
Protiutež Belemu templju je v Chiang Raiu še Modri tempelj (Wat Rong Suea Ten), ki je pravi verski objekt. Od modrine vse naokrog te kar oči zabolijo. A tudi pri tem templju so bili detajli vrhunski. Zlate čipke in modrina, lepo.
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
Receptorka v hotelu naju je opozorila, da imajo v Chiang Raiu tudi Črno hišo (Muzej Baan Dam), ki ga je ustvaril in v njem razstavlja največji tajski umetnik Thawan Duchanee. To vsekakor morata videti, naju je prepričevala. No pa ga greva pogledat. A sva bila nekoliko razočarana.
Zelo veliko delov različnih živali, krokodilov, rogov, lobanj, zunaj pomenljivi kipci in znak za WC…. No ja 🙁
 |
 |
Iz Chiang Raia sva šla na štiriurno pot v Chiang Mai z udobnim avtobusom. Ob čakanju na prevoz, sva sedela v ogromni čakalnici na prostem in opazovala ljudi okrog sebe. Večinoma so bili turisti z ogromnimi nahrbtniki, z vseh strani sveta. Zdelo se je, kot da je pokoronski čas spodbudil potovalno mrzlico. Žal nama je bilo, da nisva imela časa še za obisk zlatega trikotnika na tromeji med Tajsko, Laosom in Mjanmarjem, ob reki Mekong. Naslednjič ga zagotovo obiščeva.