“Ali si že bila na Tajskem?”, “Kako da ne?” Vsi so že bili na Tajskem, v vsaki družbi, kjer je beseda nanesla na to državo, se je vedno vnela navdušena debata o tem kako je lepa in slišati je bilo, da so jo že skoraj vsi obiskali, le midva z Damirjem še ne. Ko je Damir enkrat jeseni našel neko akcijo za letalske karte družbe Turkish Airlines in predlagal, da greva pozimi na Tajsko, sva se dogovorila še isti dan. Nobenih dvomov ali bi res šla, nobenega zavlačevanja, moja običajna neodločnost je kar izpuhtela. Z obema rokama sem zagrabila predlog in karte so bile kupljene še isti dan. Potem je minilo še nekaj mesecev preden sem začela načrtovati pot, kaj vse bova počela, kaj si bova ogledala in tudi kje bova spala. Sladko pričakovanje bližajočega se potovanja me je razveseljevalo čisto vsak dan, do odhoda.
Tokrat sva letela z Brnika, kar je res nekaj vredno, saj sva na poti na letališče izgubila minimalno časa. V primerjavi z odhodom z drugih okoliških letališč je potovanje z brniškega letališča pravi luksuz. Le dvajset minut od doma ga imava. Tisti petek, ko sva odhajala na pot, sva bila dopoldne še v službi, saj sva imela let šele zvečer. Tako sva prihranila en dan dopusta. Presedala sva v Istanbulu, zveza za naprej je bila odlična, tako da tudi v Istanbulu nisva skoraj nič čakala in sva zelo hitro že sedela na nočnem letalu za Bangkok. Že nekaj let uporabljava na letalih Sony-jeve slušalke, ki filtrirajo zunanji hrup, ki je izjemno utrujajoč. Takoj po vzletu sva si jih nadela, se tako odklopila od okolja, napihnila sem blazinice za pod noge, za katere sem ugotovila, da mi zelo ustrezajo in naredijo dolgo pot udobnejšo, saj se lahko precej udobno zleknem in nočni let je bil tako znosen. Pot je med dremanjem in branjem knjige minila hitreje, kot sem se bala.
V Bangkoku sva po mejnih formalnostih stala ob tekočem traku in še preden sva začela razmišljati ali bo najina prtljaga prišla z nama ali ne bo, sta se iz črne luknje na tekočem traku pripeljali najini torbi. Prvi sta bili! Kaj takega se nama je v vseh letih odkar potujeva primerilo prvič. Tako sva bila rekordno hitro zunaj in že na poti do taksijev. Najin hotel je bil v Chinatownu in gost promet je kazal na to, da sva prišla v velemesto.