Ker je bila prvega maja v Grčiji napovedana stavka, sva se po zgodnjem zajtrku takoj odpravila iz Aten. Nisva želela tvegati, da bi stavkajoči v centru zapirali ulice, pa še vse znamenitosti in muzeji so bili zaradi stavke zaprti. Najina prva postaja na poti iz Aten je bila bencinska črpalka. Slovenci imamo drag bencin, Grki pa še dražjega. Diesel je povsod čez evro in pol, super pa je še precej dražji. Na nekaterih črpalkah je bil celo dva evra liter.
Ko sva napojila najinega konjička, sva nadaljevala pot na Peloponez, ki je umetno ustvarjen otok. Nekoč je bil povezan s celino, potem pa so naredili Korintski prekop in zdaj Peloponez s celino povezuje most. Prekop je bil dokončan v 19. stoletju in je bil takrat pomemben dosežek, danes, v času velikih ladij, ki zlahka zmorejo plovbo okrog Peloponez,a pa je izgubil svoj pomen. Velike ladje ne morejo vanj, majhne pa še vedno plujejo skozi. Prav na mostu sva že drugič srečala dva para motoristov, Slovencev s Primorske. Prvič sva jih srečala že v Delfih. Tudi tokrat smo rekli nekaj besed, potem pa se odpeljali vsak po svoje. Morda se še srečamo, saj so tudi oni odpotovali na jug Peloponeza.

V načrtu sva imela še ogled Korinta in Akrokorinta nad njim, pa je bilo oboje zaprto, le nekaj fotografij sva naredila, saj je okolica izjemno lepa.


Ker si nisva mogla ogledati notranjosti Korinta in Akrokorinta, sva se odpeljala kar do najinega Penziona Dafni v Nafpliu. S pomočjo navigacije sva ga zlahka našla, pa še parkirni prostor sva dobila čisto v bližini, ker je penzion v coni, ki je zaprta za promet. Res sva imela srečo.
Najprej sva šla malo naokrog, po lepi poti, ki teče ob plaži in naprej ob obali in sva videla, da se ljudje že kopajo v morju. Voda je kristalno čista in res vabljiva saj je čisto sinje modra. K sreči sva vzela s seboj kopalke in tako sva popoldne preživela ob kopanju in sončenju. Prvega maja se še nisem kopala v morju in to ravno prav toplem.


Zvečer sva se še malo sprehodila po starem delu Nafplia, ki ga na vrhu hriba varuje trdnjava, še ena pa je na majhnem otočku nasproti pristanišča. Za vzpon do trdnjave še zbirava pogum, saj nanjo vodi 999 stopnic.
Razgled z najinega balkona je bil čudovit.


