V Gytheu naju je zjutraj prebudilo kikirikanje petelina in prvi sončni žarki so pokukali v sobo. Idilično čudovit začetek dneva. Tako lepo je bilo, da bi človek le sedel in poslušal. Zajtrk sva pojedla zunaj, pred hotelom ob bazenu, katerega so preletavale lastovke in vsake toliko pikirale proti vodi in se malo odžejale ali pa le zmočile perje. Sveže sončno jutro je obetalo topel dan, kot nalašč za poležavanje na plaži, s midva sva morala naprej, v Olimpijo. Pot naju je vodila čez prelaz, ki je bil visok 1.300 m in cesta vijugasta, da se ti kar zvrti od nje. Ko sva prišla pa v antično Olimpijo, nama je pa gospa na recepciji hotela, v katerem bova prenočila povedala, da je ogled antične Olimpije mogoč le do tretje ure popoldan. Tako sva imela le še dobro uro časa, tako da sva si ogledala le muzej, ostanki mesta pa pridejo na vrsto jutri.
Antična Olimpija je bila poseljena že v mikenskem obdobju, prve olimpijske igre, o katerih obstajajo dokazi, pa so bile organizirane leta 776 pred našim štetjem. Olimpijin zavetnik je bil bog Zeus, ki je imel v mestu velik tempelj. Olimpijske igre stare dobe so spremljale številne slovesnosti in kulturni dogodki, v Olimpiji so se v času iger srečevali kralji iz daljnje okolice in v razgovorih reševali težave in nesporazume. Tako je bilo petdnevno obdobje iger izjemno pomemben dogodek za daljno okolico. V naprotju z modernimi olimpijskimi igrami na njih niso smele sodelovati ženske, niti niso smele gledati tekem. Če se je katera le izmuznila na stadion, so jo, tako pravi legenda, živo vrgli s skal. Na olimpijskih igrah so tekmovalci tekmovali goli, v začetku so smeli tekmovati le Grki, kasneje so lahko sodelovali tudi Rimljani.
V Arheološkem muzeju, ki je blizu vhoda v antično Olimpijo imajo zelo bogato zbirko najdb, ki so jih našli pri arheoloških izkopavanjih in ga je res vredno videti.
Po ogledu muzeja sva se odpravila po pešpoti, ki teče ob rečici Alfios nazaj proti hotelu. Alfios je najdaljša reka na Peloponezu in je imela v grški mitologiji poseben pomen. Zgodba gre takole: Herkules je dobil nalogo, da v enem dnevu očisti hleve kralja Avgija, ki jih že trideset let ni nihče počistil. Domislil se je preproste rešitve in preusmeril tok reke skozi hleve, da je voda odplaknila vso nesnago.
Na večerjo sva šla v vasico nad Olimpijo, v gostilno O Thea, ki jo Lonely Planet priporoča, da ima zelo dobro hrano, za zmerno ceno. No tisto o ceni drži, nad hrano pa nisva bila ravno navdušena.