Novo leto 2013 smo pričakali v hotelu, na “Zabavi s šampanjcem”, tako jo je poimenovalo osebje hotela, da se je razlikovala od še dveh drugih zabav, ki so bile v različnih prostorih. Hotel je ob polnoči pripravil tudi zelo bogat ognjemet, ki smo ga gledali z balkona. Tako smo prav slovesno vstopili v leto 2013. Zaradi zabave smo današnji dan začeli malo kasneje kot običajno. Šele ob desetih smo šli na zajtrk in ugotovili, da je večina gostov hotela spala malo dlje, saj je bila jedilnica precej polna. Za danes smo načrtovali le križarjenje z ladjico po vseh rokavih zaliva okrog Vallette, da smo si lahko še z morske strani ogledali močno utrjeno in s trdnjavami obdano obalo. Vožnja z ladjico je bila že v ceni Hop on Hop off avtobusa, s katerim smo pred dnevi potovali po severnem delu Malte, tako nam ni bilo treba plačati vozovnice. Tako je vse skupaj, vožnja z avtobusom in vožnja z ladjico prišlo 15 evrov po osebi.
Še vedno imamo srečo z vremenom. Čeprav so se med vožnjo z ladjico po zalivu od nekod pripodili črni oblaki in je vodič že napovedal, da nas bo morda ujel dež, so se oblaki tako na hitro kot so se pripodili tudi razblinili. Tako smo si brez motenj ogledali obzidja in trdnjave s katerimi so prebivalci branili Malto pred zavojevalci.
Zgodovina Malte je res bogata in polna preobratov. V devetem stoletju so Malto zavzeli Arabci, v enajstem so Arabce pregnali Normani, nato so bili vladarji še Švabski kralji (Nemci), pa Anžujci (Francozi), Aragonci (Španci), nato je na Malti v 16. stoletju zavladal Malteški viteški red, dokler ni Malte v 18. stoletju zavzel Napoleon. S pomočjo Neaplja in Britancev so Francoze pregnali v začetku 19. stoletja. Takrat so Malto hoteli vrniti Malteškemu viteškemu redu, vendar so se Maltežani odločili za Britance. Leta 1964 je Malta postala neodvisna država Commonwealtha.
Ladjica za oglede Grand Harbourja ima vstopno točko v Sliemi, zato smo se dopoldne tja odpeljali z avtobusom, ko pa smo se vračali, smo se odločili za trajekt, ki vozi počez čez zaliv do La Vallette. Plovba je čisto kratka in stane v eno smer 1,5 evra.
Popoldanska svetloba je bila enkratna in z Damirjem sva na trajektu naredila nekaj zelo lepih fotografij La Vallette in Slieme na drugi strani.
Kasneje smo se še malo sprehajali po mestu in opazovali drobne detajle. Posebej všeč so mi bile slikovite kljuke na vratih stavb in balkoni-lože, ki so mnogokrat pobarvani v živih barvah in lepo izstopajo iz ozadja.
Z ogledom Malte smo zaključili. En teden je bil ravno dovolj, da smo jo spoznali, vsi štirje pa smo družno ugotovili, da na dopust tja ne bi šli. Obala skoraj nikjer ni primerna za kopanje, hoteli so nagneteni in turistični kraji morajo biti v sezoni neznosni. Ni po našem okusu. A za kratek potovalni izlet je super destinacija. Pred dvema letoma so uredili avtobusni promet, ki je sedaj prijazen tudi do turistov in avtobusi vozijo zelo pogosto povsod po otoku, vozni red dobiš na glavni postaji in postaje so označene, avtobusi pa imajo sistem obveščanja o postajah.
Ker na Malti vozijo po levi, se za najem avtomobila nismo odločili. V vodičih tudi svarijo, da je promet precej kaotičen in da vozijo zelo divje. Nam se sicer ni zdelo tako, a je vseeno najbrž zoprno voziti, saj so ceste ponekod zelo ozke, precej ovinkaste. Nekateri vozniki na ozkih in nepreglednih ovinkih trobijo, da opozorijo nasproti vozeča vozila.
Zgodovinskih in naravnih znamenitosti, ki so vredne ogleda, je veliko. Otok je imel izjemno burno zgodovino. Naseljen je bil že v pradavnini, ves čas pa je bil zaradi svoje lege strateško pomembna točka na poti iz Evrope v Azijo in Afriko. Med drugo svetovno vojno so tu divjale hude bitke in menda je nanjo padlo največ bomb na kvadratni meter.
Zadnji dan je bil namenjen še zadnjim nakupom spominkov. Z Natašo sva našli trgovino steklarske delavnice Mdina Glas, ki ima po najinem mnenju veliko lepše steklene izdelke kot Valletta Glas in tam sva nakupili še nekaj drobnarij, dokler se nismo odpeljali na letališče in z Ryan Airom v Treviso.
Potovanje smo zaključili, marca pa nas čaka topla Florida.