Najrazličnejše tržnice so ena izmed posebnosti Tajske in seveda “must-see” za obiskovalce. Na nekaterih prodajajo pripravljene jedi, na drugih ribe, pa sadje, oblačila, spominke, ali pa kar vse našteto. Dve tržnici v okolici Bangkoka pa sta prav posebni. Prva, Maeklong railway market, tržnica, ki je čisto ob železniških tirih, po katerih redno vozijo vlaki je bila najina prva izbira. A kako priti tja? V recepciji nainega hotela sva se dogovorila, da so nama priskrbeli voznika za cel dan, da naju je peljal do vseh lokacij, ki sva jih želela videti. Tako sva porabila najmanj časa, saj sva imela za potovanje po Tajski omejen čas, želela sva pa videti kar največ.
Zgodaj zjutraj naju je pred hotelom že čakal šofer in po dobri uri vožnje sva bila že na parkirišču blizu tržnice. Želela sva videti tržnico v trenutku, ko skoznjo pripelje vlak. Ko sva čakala na vlak in se sprehajala po tržnici, kar verjeti nisva mogla, da bo po železniških tirih res pripeljal vlak, saj so imele prodajalke svoje blago razstavljeno praktično čisto na tirih.
Prihajajoči vlak je povzročil vznemirjenje, še najbolj med turisti :-).Ta tržnica je sicer ogromna, saj se širi od proge daleč v notranjost stavb in na njej večinoma prodajajo ribe, rake in druge morske sadeže. Nisem vedela, da obstaja toliko različnih rakov in rakcev v prehrani, ki so jih prodajali na stojnicah, vse lepo pokrite z ledom.
 |
 |
Naslednja postaja je bila plavajoča tržnica Damnoen Saduak Floating Market. Šofer naju je odpeljal do pristanišča ob kanalu, kjer so čakali čolni in hiitro sva se vkrcala v enega od njih, ki naju je popeljal po kanalih, med številnimi stojnicami, kjer so prodajali spominke. Nisva bila razpoložena, da bi nakupovala, zato se nismo ustavljali ob prepolnih obvodnih policah z najrazličnejšimi stvarmi.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Na poti nazaj na izhodišče smo se ustavili še pri enem templju, ki sta ga varovala dva varuha, ki sta nas z jeznimi pogledi pospremila nazaj na čoln in na izhodišče od koder smo se odpravili na dolgo vožnjo do Ayutthaye.
 |
 |
Ayutthaya je bila starodavna prestolnica, ki je bila ustanovljeno leta 1350 in je bila drugo glavno mesto takratnega Siama (Tajske) do leta 1767. Prestolnico so porušili Burmanci, ki so vsem kipom Bude odsekali glave.
Najprej smo se ustavili pri templju Wat Ratchaburana. Čeprav v ruševinah, je še vedno videti kako je bil mogočen. Kljub divjanju Bumancev, ki so uničili nekoč kozmopolitsko in zelo pomembno siamsko mesto, ruševine še vedno kljubujejo času in pričajo o zelo razviti civilizaciji z odličnimi arhitekti.
Opazila sva, da se številni turisti, predvsem iz azijskih držav fotografirajo ob templjih v tradicionalnih oblačilih. Nekaj časa sva še mislila, da so prišli tako oblečeni na oglede, potem pa sva ugotovila, da pri vstopu na območje templja izposojajo razno razna oblačila, ki si jih obiskovalci izposojajo in se v njih fotografirajo.
Naslednji tempelj je bil Wat Phra Sri Sanphet. Ogromno zemljišče s številnimi stavbami je naredilo precejšen vtis na naju. Arhitektura in skladnost stavb sta prev presenetljiva. Ko sva tavala po velikem kompleksu, sva odkrila stavbo z odličnim razgledom na tri zgradbe, ki se vzpenjajo v nebo.
Malo sva se že naveličala ogledovanja templjev, ko naju je presenetil Wat Mahathat, tempelj, ki je najbolj poznan po Budovi glavi med koreninami drevesa. Nekaj čarobnega je v pogledu na Budo med koreninami, ki so ga čisto obrasle.
Še dva kipa sta pritegnila najino pozornost v tem templju.
 |
 |
Še zadnji tempelj izleta v Ayutthayo. Dovolj je templjev za danes sem si mislila, ko smo parkirali avto na zadnjem tempeljskem pohodu.
Wat Lokayasutharam je bil spet čisto drugačen od ostalih templjev tega dne.
Ležeči Buda, pokrit z ogromnim ogrinjalom je na prostem, nepremično zrl nekam daleč. Le zakaj je pokrit?
 |
 |
Dolg dan je bil.