Mraaaaaz, ura je 5:30, vstajanje! Topel tuš malo pomaga k lažjemu zbujanju, še najbolj pa pomaga vznemirjenje ob misli kaj vse nas čaka prihodnjih nekaj uric. Jutranje ure so za fotografiranje najboljše. Na planjavah Kalaharija je mirno, nobenega vznemirjenja ni čutiti med živalmi. Črede antilop se mirno pasejo, nobene živčnosti ni čutiti, torej v okolici ni nobenih zveri.




Narediva nekaj prelepih fotografij ptičev, ki jih je tu res ogromno. Sokoli, orli, sove pa tudi številni majhni živobarvni ptički letajo vsenaokrog.





Velike mačke se nama pa še vedno ne pustijo ujeti v objektiv. Razen levov prvi dan safarija nisva videla nobenega geparda niti leoparda.
Tudi na popoldanski vožnji po parku ni bilo nobenih vznemirljivih dogodkov, zato pa kristalno jasna noč v Urikaarusu poskrbi za to, da sva lahko posnela nočno nebo polno zvezd.

Kako dolgo že nisem videla Mlečne ceste. V Evropi zaradi svetlobnega onesnaženja sploh ne vidimo več kako krasno je nočno nebo, kako zažarijo zvezde. Dantes nama je pokazal južni križ in razložil kako se po zvezdah določi jug. Zvezdno nebo je resnično magično. Ujela sva celo utrinek.
