Ko smo zjutraj po nekaj kilometrih vožnje prišli do vrat v Kgalagadi (to je južnoafriški izraz za Kalahari, ki ga uporabljajo v Bocvani) nacionalni park, se je safari začel.
Prvi lodž Urikaarus naju je ponovno presenetil, saj je čisto nekaj posebnega. Hišice, le 6 jih je, so postavljene na kolih, ki jih povezujejo mostički, vsaka hišica ima popolnoma opremljeno kuhinjo s teraso v pritličju in eno nadstropje višje spalnico s kopalnico, s tušem in z bojlerjem za toplo vodo. In to v čisti divjini, 200 km od civilizacije!
Že prvi dan na safariju sva videla veliko število živali. Poleg številnih antilop, med katerimi so najbolj fotogenični oriksi, pa tudi steenboki so ljubki, sva prvič v divjini videla surikate, ki so zvedavo pogledovale proti nam in hitele pospravljati svoje domove pod zemljo. In ogromno barvitih ptičev!
Višek dneva pa je bilo opazovanje parjenja leva in levinje. Čisto nič se nista ozirala na avtomobile, ki so stali ob cesti in na ljudi, ki smo ju opazovali in fotografirali le nekaj metrov od njiju, mirno sta opravila svoje. Še en velik samec je nekaj metrov stran mirno spal. Kakšen začetek safarija v Kalahariju!!!
Pokrajina v tem parku je izjemno slikovita, rdeče sipine se izmenjujejo s poraslimi hribčki, ponekod pa so planjave porasle s travo, ki je zaradi zime in sušnega obdobja le še rumenkasta, nič več zelena. Na poti smo videli tudi manjše buče, ki so menda v času najhujše suše pomemben vir vode tako za živali, kot tudi za Bušmane, ki živijo v Kalahariju.
Drugi višek dneva je bil trop pikastih hijen, ki smo si jih dodobra ogledali na popoldanski vožnji po parku. 6 velikih hijen je ležalo pod drevesom in se leno pretegovalo, nato so začele počasi vstajati in se seliti nekaj metrov naprej. Že smo mislili, da bodo šle na lov, pa ni bilo nič, le na nov prostor so se prestavile. Potem smo bili nagrajeni za čakanje, saj sta dve hijeni, ena manjša in druga večja, prišli skoraj do našega avta in uprizorili pravo predstavo spoznavanja, ovohavanja, igranja, komuniciranja druga z drugo. Pravi užitek jih je bilo opazovati in fotografirati, čeprav hijene niso niti lepe, niti fotogenične živali.
Po večerji smo obsedeli na terasi in zrli v čudovito noč, ki jo je razsvetljevala skoraj polna luna in prisluškovali nočnim zvokom divjine. Kakšen odklop je takšen dopust! Zliješ se z naravo in začutiš svojo prvobitnost in povezanost z vsemi živimi bitji na Zemlji.