Še preden se je jutro dobro začelo in predno nama je zazvonila budilka, sem pogledala skozi okno proti kotanji z vodo, ki je diskretno osvetljena. Pozornost so mi pritegnile tri silhuete, ki so pile vodo. Najbrž so hijene, sem si mislila in vzela daljnogled, da bi bolje videla. Potem je ena izmed silhuet dvignila glavo in mi pognala adrenalin po telesu. Bili so levi! Z Damirjem sva čisto pozabila na mraz v hišici, ko sva jih kar v pižamah opazovala skozi okno. Levi vedno povzročijo največje vznemirjenje pri opazovalcih, saj so pravi kralji živali. Tako ogromni in posebni so, posebej samci z veliko grivo so impozantni. Levi v divjini so čisto drugačni kot v živalskih vrtovih, saj se nenehno v gibanju, morajo loviti za hrano in so zato zelo mišičasti, pravi lepotci so.
Še preden se je pomirilo prvo vznemirjenje ob pogledu na leve, ki so pili vodo, se je začel še bolj adrenalinski del jutra, saj sta se dva leva odpravila proti našim hišicam. Dantes, ki je bil v sosednji hišici, je z baterijo osvetlil travo ob ograji pri vhodu v njegovo hišico. Zagledali smo dva leva čisto ob ograji, le nekaj metrov stran. V tistem trenutku je eden od mladih levov s prednjima tacama skočil na ograjo in z nje potegnil posodo z vodo, ki jo je Dantes prejšnji dan nastavil za ptičke. Začel se je igrati z njo, jo premetavati in brcati s tacami, kot prava muca! Po nekaj minutah sta oba leva odšla naprej in mislili smo, da je jutranje predstave konec. Pa je ni bilo, kar smo ugotovili malo kasneje.
Pri sosedih je nekaj ropotalo. Mislil smo, da pakirajo in se odpravljajo, da bodo zelo zgodaj šli naprej. Potem pa zaslišimo ženski vzklik in šuštenje trave. Ko se je zdanilo in smo si lahko ogledali okolico hišic in ko smo ugotovili, da nobenih levov ni več v bližini, smo se vsi zbrali v skupni kuhinji. Kar elektrilo se je od razburjenja, ko smo si pripovedovali svoje jutranje dogodivščine. Sosedje so pojasnili kaj je bilo tisti ropot in vzklik. Eden od igrivih levov je preskočil ograjo in se igral s plastično posodo, da je ropotalo kot bi nekdo nekaj delal v kuhinji. Ko je soseda pogledala skozi okno in videla leva v svoji kuhinji, je vzkliknila od presenečenja in lev jo je podurhal proč z eno od kuhinjskih krp v gobcu. Kasneje sva jo raztrgano našla z Damirjem v grmovju ob poti med hišicami. Kako adrenalinsko jutro z levi smo doživela! To so resnično nepozabni dogodki, ki ostanejo v spominu za vedno in ki vedno znova sprožijo željo biti del narave in opazovati živali v njihovem naravnem okolju. Ker nisva bila pripravljena, žal nisva posnela nobenih fotografij.
Dan je spet minil ob iskanju živali in fotografiranju. Tudi hišice, kjer sva bivala, sva fotografirala. 550 km od civilizacije sva imela v hišici kopalnico s toplo vodo in hladilnik na elektriko. Popolno udobje!
Dan je minil v znamenju ptičev vseh vrst.
Zvečer naju je spet začaralo zvezdnato nebo. Spet sva posnela nekaj fotografij zvezd.
Zvečer so prišle h kotanji pit štiri samice kudujke. Kar nekaj časa so opazovale kotanjo, se neslišno premikale sem in tja, dokler se niso prepričale, da v bližini ni plenilcev. Nato so prišle k vodi in pile.
V Grootkolku sem veliko razmišljala o tem, kako vstopamo v pravo divjino, a smo na nek način kljub temu varni. Bistvo take vrste safarija, kot sva ga doživela tokrat, v Kalahariju je, da se ves čas zavedaš, da ima divjina svoje zakonitosti, da smo v divjini del živalskega sveta in se moramo temu prilagoditi in upoštevati pravila. Gibanje je podnevi, ko se vidi daleč naokrog, dovoljeno le v najbližji okolici hišic, ponoči pa je treba biti v hiši, kjer je popolnoma varno. Divje živali, tudi levi, se ljudi, ki jih v divjini niso navajeni, sicer izogibajo, a v kritičnih okoliščinah lahko tudi napadejo.