Končno petek! Končno konec napetih in skrbi polnih delovnih dni in – dopust z njim pa začetek našega potovanja v Kenijo in Tanzanijo. Na toplo! Milan in Nataša sta prišla točno, čeprav je bila jutranja ura presneto zgodnja. Midva z Damirjem sva še zaprla torbe in že smo drveli proti Benetkam. Pred Benetkami se je že pokazala jutranja zarja, ki je napovedovala čudovit dan. Letalo je odletelo točno in po pristanku v Istanbulu nas je pričakal veter in dež. Na naslednje letalo, ki nas je odpeljalo do Nairobija smo morali čakati kar nekaj ur, zato smo si prav natančno ogledali vse letališke trgovine, čeprav so povsod na vseh letališčih podobne, z enako ponudbo izdelkov. Končno smo odleteli v Nairobi in po skoraj sedmih urah leta sredi noči pristali v Nairobiju. Formalnosti v zvezi z vizo sva z Damirjem že poznala od lani in ker smo že na letalu dobili obrazce in jih tudi izpolnili, smo kar hitro opravili s slikanjem in prstnimi odtisi ter (seveda) 50$ na osebo. Odšli smo do traku po katerem je potovala prtljaga, napeto zrli kdaj se bodo pokazale naše torbe, trak je bil vedno bolj prazen, čakajočih ljudi pa še veliko. Nato pa šok – torb ni bilo in letališki uslužbenci so nas obvestili, da je 82 kosov prtljage ostalo v Istanbulu, med njimi seveda vse štiri naše torbe. Po nekaj globokih vzdihih smo se postavili v vrsto pri okencu za izgubljeno prtljago, ki je bila presneto dolga. Po neskončnem čakanju smo bili končno na vrsti da prijavimo katere kose pogrešamo. Če bo vse v redu, so rekli, bo prtljaga prišla z naslednjim avionom čez 24 ur. Začeli smo napeto razmišljati kako se izkopati iz te godlje. Nekaj malenkosti smo si spakirali v ročno prtljago, vendar ne dovolj. Ko nas je na letališče prišel iskat vodič za safari z džipom, smo šli najprej zamenjat denar, nato pa kupit nekaj najnujnejših higienskih potrebščin v trgovino. Ta trgovina je bila super založena, saj smo dobili celo toaletne izdelke, ki jih uporabljamo doma! Le Nataša se je spomnila, da si je v trgovini kupila tudi eno majčko, mi pa smo potem šli kupit oblačila zvečer, ko smo ugotovili, da še en dan istih stvari ne bomo mogli obleči, saj smo bili v istih oblačilih že od prejšnjega dneva zjutraj.
Slaba volja po nočnem šoku nas je minila, ko smo se podali na pot proti jezeru Nakuru, ki je bil naša prva postojanka. Na poti do tja nam je vodič ponudil, da silahko s čolnom ogledamo jezero Naivashi in se peš sprehodimo med divjimi živalmi na majhnem otočku sredi jezera.
Ta otoček so naselili z divjimi živalmi, ko so pred leti tu snemali film po knjigi Karen Blixen, Out of Africa. Odločili smo se za ogled in uslužbenec parka nas je s čolnom popeljal po jezeru polnem vodnih lilij in drugih vodnih rastlin. V mirni laguni smo si ogledali povodne konje, ki so se leno namakali v jezeru in se skrivali pred poletno vročino. Na otočku pa so nas dejansko čakale črede gnujev, vodnih bivolov, zeber, impal, poleg tega pa smo videli še žirafo s šest dni starim mladičkom. Čisto blizu nje smo lahko prišli. Živali te res ne spustijo čisto zraven in se odmikajo, ko se jim približuješ, a kljub temu smo si jih lahko dobro ogledali.
Nazaj grede je naš vodič, ko smo bili sredi jezera, s predirnim brlizgom poklical afriškega ribjega orla, in vrgel ribo. Orel nas se s svojimi ogromnimi krili nekajkrat elegantno prejadral, brez težav iz vode pobral ribo in pristal na vrhu ogromne akacije. Resnično je eleganten ptič, ki jadra s tako lahkoto, da ga je užitek gledati.
Naslednja postaja je bil kamp s permanentnimi šotori Maili Saba blizu jezera Nakuru, kamor smo prispeli ravno za kosilo. Popoldne je bil v načrtu obisk parka Nakuru kjer smo imeli srečo in smo končno videli nosoroge v naravi.
[map gpx=”http://www.lahkihnognaokrog.net/wp-content/uploads/2012/01/1dan2.gpx” elevation=”no” download=”no” ]
Zaradi množičnega iztrebljanja se je namrečštevilo nosorogov v Afriki v prejšnjem stoletju močno zmanjšalo. Od Big five imamo trenutno odljukane že nosoroge, bivole in leve , pa šele prvi dan je mimo.
V Maili Saba smo preživeli tudi božični večer. Ob večerji je bila glasba v živo, vendar smo se kar hitro utrujeni pobrali v šotore. Najin šotor je imel lep razgled na krater vulkana in ko sva zvečer v prijetno toplem večeru obsedela na terasi pred šotorom, sva očarana poslušala glasove noči, regljanje žab, v daljavi se je oglašala hijena, nočni ptiči so skovikali. Res romantično.