Dobili smo izgubljno prtljago! Pripeljal nam jo je vodič, ki je peljal novi obiskovalki v Maji Moto Eco Camp. Po Masajski deželi smo se odpeljali proti Masai Mara, največjemu in po besedah našega vodiča najlepšemu nacionalnemu parku v Keniji. Na poti nas je presenetila velika čreda žiraf, naštela sem jih kar 25 v skupini, ki so se pasle na planjavah ob cesti. Videli smo tudi veliko masajskih vasi, ki vse niso bile več čisto tradicionalne, saj so ponekod tradicionalne manjate začele dobivati pločevinaste strehe, nekatere manjate pa so tudi že pravokotne oblike in postajajo že podobne hišam.
Ko smo prispeli do vhoda v Masai Mara so nas pričakale črede topijev in čudovita prostranstva nežno zelene trave. Tu in tam je kakšno drevo dajalo zanimiv kontrast travi in modremu nebu z izrazitimi oblački. Pri vhodu nas je pričakal Masaj, ki nas je vodil do našega kampa Matira Bush Camp, ki je postavljen v čisti divjini, vodijo ga sami Masaji.
Popoldne nas je čakal še safari po Masai Mara in ko smo že malo nestrpno pogledovali kje bomo končno videli vsaj kakšnega slona, če že ne leva, je Milan opazil skupino slonov, ko pa smo se pripeljali bliže, smo samo kakšnih 5 metrov od nas zagledali še veliko levjo družino, ki je dremala v senci pod drevesi. Fotoaparati so škljocali kot za stavo. Še polni vtisov zaradi levov smo se pripeljali do črede slonov, ki so se mirno pasli, potem pa je Milan, ki ima res dobre oči za iskanje živali, zagledal še eno levjo družino, tri levinje in tri enoletne mladiče. Najprej sta pozirali dve čudoviti, veliki levinji, potem pa, ko smo se pripeljali še z druge strani, so nam krajšo predstavo igranja in valjanja po hrbtu uprizorili še mladički, dva mlada levčka in levinja.
Ko smo že mislil, da smo za ta dan zaključili s presenečenji pa smo se pripeljali do leoparda, ki je samo kakšnih 5 metrov stran poziral na kupu zemlje. Nekajkrat se je obrnil in nam dal priložnost, da smo ga poslikali z vseh strani, nato se je odpravil še na sprehod in to kar po cesti. Lepo počasi jo je mahal po poti, naravnost proti levji družini, ki je bila še v bližini. Vse vodiče v vseh džipih, ki smo ga opazovali, je zagrabila nervoza. Naš vodič nam je pojasnil, da bodo levi leoparda ubili, če ga bodo opazili. En džip se je postavil povprek čez pot, da bi moral leopard spremeniti smer, pa se je mirno izmuznil mimo avta in šel naprej po poti, šele pri naslednjem džipu je zavil s poti in šel v grmovje. Odrasli leopadi se zelo skrivajo in zelo neradi pridejo na plano, ta pa je bil star šele kako leto, zato smo imeli res srečo, da smo si ga lahko tako dobro ogledali.
Za konec smo si v lepi večerni svetlobi ogledali in poslikali še dve žirafi in se odpravili nazaj v kamp, a kar naenkrat smo obtičali v blatu, ki nas je držalo v jeklenem objemu. Šlo ni ne naprej, ne nazaj. Malo smo se spogledovali, saj se je bližala noč, mi pa ujeti sredi divjine, kjer smo pred nekaj trenutki videli dve levji družini in mladega leoparda. K sreči se je blizu nas peljal en drug džip, ki je pripeljal bliže, ko je videl, da mu naš Masaj maha. Ta nas je potem zvlekel na trdno zemljo in že po nekaj minutah smo bili nazaj v kampu. Pred večerjo smo še malo posedeli ob ognju, ki so ga zanetili Masaji in si skupaj z našim vodičem pripovedovali zgodbice s safarijev.