Najin safari po Kalahariju se počasi izteka. Zjutraj sva, kot vse dni na safariju, vstala ob pol šestih, da smo skupaj z Dantesom spili kavo in se odpravili na še zadnjo jutranjo vožnjo po parku v okolici Nossoba. Morda bomo danes videli gepardko z mladički, sem si želela v mislih, ko smo se vozili po prašni cesti v smeri, kjer smo jo videli prejšnji dan. Ni je bilo. Očitno je odpeljala svoje mladičke nekam na skrito mesto, daleč od radovednih ljudi.
Potem smo se odpeljali pogledat še kaj se dogaja z levinjami, ki so prejšnji dan ulovile antilopo. Tudi levinj ni bilo več pri plenu, in ostanke so že obdelovali šakali, mrhovinarji pa so željno stali ob strani in čakali ali bo kaj ostalo tudi za njih. Ob kotanji nedaleč proč od plena pa smo zagledali čudovitega leva, ki je žejno lokal vodo. Trebuh je imel okrogel, poln mesa. Očitno si je postregel iz ulova obeh levinj. Opazovali smo ga kako je željno pil, nato pa ponosno in neozirajoč se na avtomobile, ki so stali in opazovali čudovit prizor, odkorakal v breg ter se skril v grmovje. Lev je najbolj ponosna žival v živalskem svetu. Njegovo premikanje je kraljevsko.
Na poti iz parka smo v zraku zagledali še en presenetljiv prizor-ogromnega orla, ki je ujel kačo in jo držal s kremplji. Kača je visela navzdol, orel pa je jadral sem in tja. Nič ga ni obremenjeval dodatni tovor.
Še nekaj kilometrov in zapustili smo Kalahari nacionalni park.