Po zajtrku smo šli z Dantesom nakupovat v bližnjo trgovino s prehrano. Prav nič ugledna stavba z zanikrnim vhodom nas je precej presenetila, ko smo vstopili v trgovino. Tako dobro založene in čiste trgovine se ne bi sramovalo nobeno evropsko mesto. Žal pa so tudi Afriko preplavili izdelki multinacionalk in zdaj v nakupovanju tudi v Afriki ni več nobene romantike. Vse kar si zaželiš tudi dobiš! Je pa res da takega razkošja ni povsod, zelo blizu mesta ljudje živijo še v lesenih z blatom obdelanih kolibah, pokritih s slamo, na parcelah ograjenih z lesenimi koli, kjer ob cesti z drevesa visijo kosi pravkar zaklanega goveda in sredi muh in neznosne vročine čakajo na kupce, kar smo videli le nekaj kilometrov iz Runduja. Res velika nasprotja. Tudi pri avtomobilih je tako. Vidiš lahko najmodernejše Mercedese, pa ženske, ki nosijo vodo iz reke domov v ogromnih posodah kar na glavi.
Najbolj nas je presenetilo, da na izhodu iz trgovin stojijo varnostniki, ki pregledajo vsak račun in kupljene stvari. Najbrž zato, ker si ljudje izraz samopostrežna trgovina napačno predstavljajo, je pronicljivo ugotovil Damir!
Zunaj mesteca so trgovinice še preproste.

Po nekaj več kot dvesto kilometrih prevožene poti smo pripeli v Divundu, še bolj afriško mestece, kot je bilo Rundu. Po namestitvi v hiškah v Divundu Guest House smo se takoj podali do majhnega parka Mahango Core Area, ki je dela Bwabwata nacionalnega parka. Park se razteza ob reki Okavango, ki jo tu imenujejo še Kavango, brez o na začetku.






V parku smo videli nekaj antilop, ki jih nismo videli drugje, med drugim tudi zelo redko sabljasto antilopo. Po večerji v lodžu smo prenočili v precej skromno opremljenih hišicah, a tuš je deloval in rjuhe so bile čiste.