Zajtrk ob šestih, nato vožnja po parku in foto safari. Tokrat pri zajtrku ni bilo tiste skupine Kitajcev in smo se lahko v miru najedli. Italijani in Francozi za sosednjimi mizami niso bili grožnja za napad na hrano. Jutranja svetloba je nežno oblivala neskončne ravnice polne rumenkasto zelene posušene trave, ki so jo mulile zebre, springboki, kuduji, oriksi, gnuji in druge živali. Prelepe zebre so radovedno opazovale ko smo se vozili mimo njih, žirafe so stegovale vratove in mulile zelenje na vrhovih dreves. Mačke pa so se nam še vedno izmikale. Videli nismo nobenega leva, kaj šele leoparda ali geparda. Potem pa naenkrat Milan pravi: “Kaj pa je to tam?” Še Dantes, ki ne razume slovenščine zastriže z ušesi, hitro ustavi, nekaj trenutkov gleda v daljavo in izjavi: “Leopard”. Škoda ker je bil zelo daleč in smo ga komaj za trenutek videli, preden je izginil v grmovje. Ja, Milan ima res dobre oči za izslediti živali. Vse nas je srečanje z leopardom motiviralo, da smo še bolj napeto zrli v grmovje in poskušali uzreti še kakšno tako eksotično žival. Pa ni bilo sreče, a kljub temu smo videli ogromno prelepih živali.






Zvečer pa spet predstava ob vodni kotanji Moringa. Do kotanje je bilo kakšen slab kilometer poti po ograjenem delu, tako da je bilo varno hoditi tudi ponoči. Tokrat je prišlo pit vodo kar 6 črnih nosorogov, ki pa so spet morali počakati da so se sloni do sitega napili vode. Največji nosorog se je delal pogumnega, se postavljal pred sloni, ko pa se je eden od slonov namenil proti njemu, je stisnil rep med noge in pobegnil na varno ter od daleč opazoval dogajanje. Od daleč je markiral ozemlje se delal pogumnega, nekaj povzdigoval glas, a dokler so bili pri vodi sloni, si bližje ni upal.