Po včerajšnji popoldanski nevihti, ki nam je malo spremenila načrte, saj si nismo mogli ogledati načrtovanega Colorado National Monument, smo se zbudili v kristalno čisto jutro. Takoj po zajtrku smo se odpravili pogledat to čudovito pokrajino ameriškega divjega zahoda. Po kratki vožnji smo prispeli do parka in pred nami se je odprla pokrajina, ki nam je bila znana iz vesternov. Ogromne rdečerjave skale, kanjoni, lepi razgledi, zanimive formacije skal, so v Colorado National Monument res nekaj enkratnega. Ker smo bili zgodnji, smo imeli večino razglednih točk sami zase in dali smo si duška s fotografiranjem.
Zanimivi prebivalci tega parka so tudi kuščarji. Rangerka v centru za obiskovalce nam je povedala, da največ kuščarjev živi v delu parka, ki se imenuje Devils Kitchen (Vragova kuhinja), poleg tega pa je tam, kakšno miljo od ceste, še zanimiva formacija skal, po kateri je ta predel parka dobil ime. Seveda smo se odpravili pogledat “Vragovo kuhinjo”, upali pa smo tudi, da bomo ob poti videli tudi kakšnega zanimivega kuščarja. Pot je speljana po lepi pokrajini, vendar brez sence, zato nas je sonce pošteno ogrelo. Med potjo smo videli nekaj majhnih kuščarjev, ki so komaj kaj večji od naših martinčkov, plašni so pa ravno tako, tako da smo se pošteno trudili, da smo kakšnega uspeli fotografirati. Ko smo prispeli do “Vragove kuhinje” smo se hitro poskrili v prijetno senco skal, ki v krogu omejujejo miren prostor, ki je res malo podoben sobi. Gladke rdečerjave skale, ki so ponekod kot položene ena na drugo so videti tako, kot bi jih zložil velikan. Temno modro nebo je lepoto pokrajine še poudarilo, saj so bili kontrasti z rdečimi skalami zelo lepi.
Po kratkem počitku pod skalami smo se odpravili nazaj do avta in naprej do naslednjega kanjona Black Canyon of the Gunnison. Ko smo že mislil, da kaj bolj osupljivega od jutranje pokrajine ni mogoče videti, smo bili v “Črnem kanjonu reke Gunnison” ponovno presenečeni kaj vse ustvari narava. Zaradi moje pomote pri programiranju Garmina smo se pripeljali na severni greben kanjona, kar je pomenilo daljšo pot, a tudi nagrado v obliki lepših razgledov na kanjon kot so vidni z južnega grebena. Na prvi razgledni točki smo osuplo zrli v ogromen kanjon reke Gunnison. Skalne formacije so bile bolj ostre, kamenine pa temne, skoraj črne barve. Na dnu kanjona se je divje penila živo zelena reka. Čeprav smo bili dopoldne malo v dvomih ali je po čudoviti pokrajini Colorado Natural Monument sploh še mogoče videti kaj tako osupljivega, smo vsi štirje družno ugotovili, da je lepota tega kanjona res enkratna, popolnoma drugačna, a nič manj lepa. Ustavili smo se na vseh šestih razglednih točkah na severnem delu kanjona in razgledi iz vseh točk so bili izjemni. Divja lepota narave nas je resnično očarala.
Polni vtisov res izjemnega dne na tem potovanju smo se zvečer preko 3115m visokega prelaza Lizzard Head pripeljali v mestece Cortez do (itak spet) Super 8 motela, ki je izhodišče za oglede parka Mesa Verde, ki nas čaka jutri.