Mesa Verde je nacionalni park, v katerem so našli ostanke ljudstva Pueblo, ki je živelo med 550 in 1300 našega štetja na tem območju. Posebno zanimiva so njihova bivališča, ki so jih zgradili pod previsnimi skalami na težko dostopnih terenih. Širše območje, ki ima danes okrog 20.000 prebivalcev, je bilo v časih ljudstva Pueblo veliko gosteje naseljeno, imelo je kar dvajkrat večje število naseljencev. Kasneje pa so se prebivalci, zaradi vedno težjih razmer za življenje, izselili, za sabo pa pustili številne ostanke, ki pričajo o njihovem življenju. O njihovem življenju raziskovalci sklepajo le na osnovi materialnih ostankov, saj ljudstvo ni zapustilo nobenih pisnih virov, pisave namreč niso poznali. Prav tako niso uporabljali nobenih transportnih sredstev, potovali so peš in s sabo tovorili le toliko, kot so lahko nesli. Ranger, ki nas je vodil po prvi vasici v skalah Balcony House je ves ponosen omenil, da so ostanki te civilizacije kar trikrat starejši kot je ameriška država. Amerika ima namreč še zelo kratko zgodovino, za razliko od Evrope, kjer so stari Grki že v antičnih časih bili mnogo bolj razvita civilizacija, kot je bila ta, ki je živela v Mesa Verde več tisoč let kasneje.
Na raziskovanju nacionalnega parka Mesa Verde (Zelena miza) smo si ogledali dva naselbini, Cliff Palace in Balcony House. Da smo se povzpeli do kamnitih hiš v skalah v Balcony House, smo morali plezati po lestvah, pri izhodu pa smo se morali splaziti skozi ozek tunel, saj so bile naselbine s takimi težkimi dostopi zavarovane pred možnimi plenitelji. Vodič je že pred pričetkom ogleda opozarjal, da naj ljudje, ki so klavstrifobični ali imajo strah pred višino, raje ostanejo pred vhodom. Mi smo seveda pogumno vstopili in ni nam bilo žal. Damir in Vid sta naše plezanje po lestvah in plazenje skozi predor vestno dokumentirala :-).
Tudi pri izhodu iz drugega, večjega naselja Clif Palace , ki smo si ga ogledali kasneje in ki je imelo več kot 150 hiš, bolje rečeno sob v katerih so živeli prebivalci, smo se morali povzpeti po ozkem prehodu in po lestvah. Ker je naselje na višini okrog 2300 m smo se ob naporih pri plezanju pošteno zadihali.
Kasneje smo si v parku ogledali še muzej s predmeti, ki so jih našli v naseljih, ki so zelo dobro ohranjeni, saj so prebivalci odšli prostovoljno in pustili veliko še uporabnih predmetov, ki jih niso mogli nositi s seboj. Posebno zanimivi so iz vlaken juke spleteni copati, ki so jih nosili in jih imajo v muzeju zelo veliko različnih “modelov”. Pa glinaste posode, v kateruh so našli koruzo, ki je bila najpomembnejša v njihovi prehrani in je ta osemsto let stara koruza sedaj razstavljena skupaj s posodami v kateri so jo hranili.
Naslednji ogled po načrtu je bil nacionalni park Canyonlands. Del tega ogromnega parka se imenuje Needles. V park smo se zaradi precej dolge vožnje in poznega odhoda iz Mesa Verde pripeljali pozno popoldne, ko je bil center za obiskovalce že zaprt, zato smo se takoj podali na krožno vožnjo po parku in navdušeno fotografirali skalne formacije, ki jih je oblivala topla večerna svetloba, v kateri so skale dobesedno zažarele. Posebej nenavadne so bile skale, ki so imele na vrhu klobučke iz druge vrste kamnine in so videti kot gobice. Tudi ta park nas je navdušil s svojimi nenavadnimi oblikami, ki so čisto drugačne kot katere koli, ki smo jih videli do sedaj.
Zvečer smo se pripeljali v mesto Moab, ki bo izgodišče za naslednja parka Arches in drugi del Canyonlandsa.