Noč smo prespali v motelu Howard Johnsons v kraju Torrey, ki je čisto blizu nacionalnega parka Capitol Reef. Ko smo se odpravili na ogled parka je bilo še sveže jutro, vendar se je kar hitro začel0 greti, saj je bilo nebo spet brez oblačka. Vreme imamo ves čas lepo, najvišja temperatura, ki jo je izmeril termometer v avtu je bila 102 0F, kar je okrog 38 0C. V Ameriki uporabljajo Fahrenheitove stopinje, kar nam predstavlja kar težavo, saj moramo temperaturo ves čas preračunavati v naše stopinje Celzija kar pa ni tako preprosto, saj je za preračunavanje potrebno uporabiti formulo.
Pri vstopu v Capitol Reef smo najprej obiskali center za obiskovalce, kjer se je ravno vrtel film o nacionalnem parku in o življenju prvih naseljencev ozke doline, kjer teče cesta skozi nacionalni park. Vasico so zgradili Mormoni, ki so se kot pionirski naseljenci selili proti zahodu. Zaradi ugodne klime in reke, ki teče skozi dolino in ki je zagotavljala dovolj vode, so naselili ta predel in ustanovili vasico, ki so jo kasneje poimenovali Fruita. Od leta 1896 do 1941 so v vasici imeli tudi svojo šolo. Stara lesena koča, v kateri je bila šola, še stoji in ko smo skozi okno kukali noter, smo videli, da je opremljena z originalnim šolskim pohištvom, s pečjo, s klopmi, na katedru je še zvonec… Vse je bilo videti, kot da bodo otroci vsak trenutek prišli v šolo. Poleg šole je še ena zanimivost parka: petroglifi. To so v skalo vrezane starodavne slike, za katere še niso ugotovili kdo jih je ustvaril, niti kakšno zgodbo naj bi pripovedovale. Nam se je zdelo, da so figure podobne vesoljcem.
Vasica Fruita, ki so jo prvotni naseljenci zapustili, je vključena v nacionalni park. Ob kmetijah so ohranjeni tudi sadovnjaki in napisi ob sadovnjakih vabijo turiste, da naj si naberejo sadje. Opazili smo ogromna drevesa polna zrelih marelic in smo takoj sprejeli vabilo na sadni piknik. Nabrali smo si jih in se cel dan sladkali z zrelimi sadeži. Res so bile odlične in v avtu je med potjo dišalo po marelični marmeladi.
Naslednja postaja je bil Bryce Canyon. Bolj ko se bližamo zahodni obali, bolj so parki polni turistov in v Bryce Canyonu smo prvič videli tudi avtobuse s tujimi turisti. Najbolj glasni so bili Italijani.
Bryce Canyon je najbolj znan po ogromni dolini, podobni amfiteatru, v kateri je narava z erozijo ustvarila čudovite rdeče rjave skulpture, ki včasih spominjajo na možiclje, drugič spet na gozd iz kamnitih dreves. Razgledna pot je speljana po zgornjem robu te doline, od koder se odpirajo izjemni razgledi. Po parku smo se peljali z brezplačnim avtobusom, ki se ustavlja na razglednih točkah in vozi v krogu.
Marelice, ki smo jih pojedli med potjo niso zadoščale za ves dan, zato smo na poti proti prenočišču v Kanabu šli jest v restavracijo z mehiško hrano. Buritosi in takosi so bili odlični.
V Kanab smo prispeli proti večeru in Neva in Vid sta šla raziskovat mestece. Odkrila sta, da je bil Kanab prizorišče za snemanje cele vrste vesternov. Ob cesti stojijo spominske plošče s fotografijami igralcev, ki so igrali v filmih. V mestecu je tudi majhen brezplačni muzej s kulisami iz različnih filmov, ki so jih snemali. Kasneje smo šli kulise pogledat še skupaj. Zanimivo presenečenje, saj tega, da bomo spali v “Utah’s Little Hollywood” prej nismo vedeli.
